14. februar, 2025
Za nami je druga v nizu delavnic v projektu Brez diskriminacije – za enakopravnost invalidnih žensk.
Tokrat smo se pogovarjale o tem kako doživljamo in uresničujemo pravico do ljubezni, partnerstva otrok in reproduktivnega zdravja.
Ugotovile smo, da se sicer stigma na tem področju zmanjšuje, da družba več ne gleda tako odklonilno na partnerske zveze med invalidnima partnerjema ali partnerjema, kjer je eden od njiju invalid. Se pa še dogaja, da ljudje menijo, da se zdrav partner ‘žrtvuje’ za invalidnega, saj ne more početi vsega kar bi želel in mora pomagati invalidnemu partnerju.
Pri pravici do otrok smo bile mnenja, da nam te pravice nihče ne odreka. Razumemo pa, da imajo zdravniki kdaj pomisleke, saj lahko invalidnost in z njo povezana tveganja vplivajo na varno nosečnost, razvoj otroka v času nosečnosti in porod. Želimo pa si, da bi nam zdravniki prisluhnili in upoštevali tudi naše mnenje in skrbi, ko gre za nosečnost in porod.
Prav tako ugotavljamo, da ginekološke ambulante kot tudi porodnišnice niso najbolj dostopne za invalide. Predvsem se z ovirami, kot so grajena ovire do in v ambulantah, premajhne kabina za preoblačenje v ginekoloških ambulantah in pa nedostopnost stolov za ginekološki pregled srečujejo gibalno ovirane ženske. Težave v komunikaciji z osebjem pa imajo predvsem gluhe in naglušne ženske.
Sklenile smo, da nas na tem področju čaka še precej dela, predvsem pri prizadevanju za univerzalno dostopnost zdravstvenih ustanov in storitev, kot tudi izvajanje izobraževanj za zdravstveno osebje za ustrezno komunikacijo in pomoč invalidnim ženkam pri skrbi za njihovo reproduktivno zdravje.
