Gradivo iz predavanja prof. dr. Alana Hursta

1. Vzpostavljanje odličnosti na univerzah za študente invalide

Alan Hurst
upokojen profesor, Oddelek za pedagogiko
Univerza v Osrednjem Lancashireu
Preston
Anglija

Načrt predstavitve

  • Uvodna razlaga
  • Pristop treh E-jev – entry (vpis) / experience (odličnost) / exit (zaključek)
  • Nekaj vprašanj – trije D-ji – discrimination (diskriminacija) / disclosure (razkritje) / dyslexia (disleksija)
  • Zaključne misli – kje smo zdaj in kje želimo biti?
Na vrh

2. Uvodna razlaga

  • Pomen “dostopnosti” – ne le okolje prijazno do uporabnikov invalidskih vozičkov
  • Pomembnost dostopa do učenja
  • Temelji na katerih je zasnovana odličnost – dva ključna načela
  • Nekaj misli o rabi jezika
  • Pravni položaj
Na vrh

3. Dve ključni načeli, ki vplivata na spremembe

  • Premik iz individualnega / medicinskega / deficitarnega modela invalidnosti k socialnemu / izobraževalnemu / političnemu modelu
  • Premik iz individualnega / medicinskega / deficitarnega modela invalidnosti k socialnemu / izobraževalnemu / političnemu modelu
Na vrh

4. Medicinski in socialni modeli invalidnosti

Iz dela M. Oliverja »The Politics of Disablement« (Macmillan 1990).

Tabela 1: Vprašanja iz uradnega popisa – OPCS 1986

1. Ali mi lahko poveste, kaj je narobe z vami?
2. Kakšna težave vam povzročajo problemi pri držanju, prijemanju in obračanju stvari?
3. Ali so vaše težave pri razumevanju drugih večinoma posledica težav s sluhom?
4. Ali imate brazgotino, madež ali deformacijo, ki omejuje vaše vsakodnevne aktivnosti?
5. Ali ste zaradi dolgotrajne bolezni ali invalidnosti obiskovali posebno šolo?
6. Ali vaša zdravstvena težava / invalidnost pomeni, da morate živeti s sorodniki ali kom drugim, ki lahko pomaga pri skrbi za vas?
7. Ali ste se preselili sem zaradi vaše zdravstvene težave / invalidnosti?
8. Kako težko se vam je samostojno sprehajati po bližnji okolici?
9. Ali vam vaša zdravstvena težava / invalidnost preprečuje, da bi odšli ven tako pogosto kot si želite?
10. Ali vam vaša zdravstvena težava / invalidnost otežuje prevoz z avtobusom?
11. Ali vaša zdravstvena težava / invalidnost trenutno na kakršenkoli način vpliva na vaše delo?

Na vrh

5. Tabela 2: Alternative zgornjim vprašanjem ob uporabi socialnega modela

1. Ali mi lahko poveste, kaj je narobe z družbo?
2. Katere pomanjkljivosti pri oblikovanju vsakodnevnih predmetov kot so kozarci za vlaganje, steklenice in konzerve, vam povzročajo težave pri držanju, prijemanju ali obračanju?
3. Ali so vaše težave pri razumevanju drugih večinoma posledica nesposobnosti drugih, da bi ustrezno komunicirali z vami?
4. Ali reakcije drugih ljudi na brazgotino, madež ali deformacijo, ki bi jo morda imeli, omejujejo vaše vsakodnevne aktivnosti?
5. Ali ste obiskovali posebno šolo zaradi izobraževalne politike v vaši državi, ki je ljudi z vam podobnimi zdravstvenimi težavami ali invalidnostjo pošiljala v take šole?
6. Ali so lokalne službe tako nezadostne, da mora za ustrezno raven pomoči skrbeti sorodnik ali kdo drug?
7. Katere stanovanjske pomanjkljivosti so povzročile, da ste se preselili sem?
8. Katere okoljske omejitve vam otežujejo, da bi se prosto sprehajali po neposredni soseščini?
9. Ali obstajajo transportne ali finančne težave, ki vam onemogočajo tako pogoste izhode, kot bi si jih želeli?
10. Ali imate zaradi neprimerno načrtovanih avtobusov zaradi vaših zdravstvenih težav / invalidnosti težave pri uporabi le-teh?
11. Ali imate težave na delovnem mestu zaradi fizičnega okolja in / ali odnosa drugih?

Na vrh

6. Jezik in terminologija

Socialni model se odraža v uporabi primernega jezika in terminologije hkrati pa se jezik in termini spreminjajo, zato je pomembno, da ste obveščeni o najnovejših in najbolj sprejemljivih izrazih, ki jih odobravajo invalidi sami.

Npr. “težave pri učenju” ali “razlike pri učenju” (“learning difficulty” v “learningdifference”)

Na vrh

7. Trenutno pravno stanje v Veliki Britaniji

  • Zakon o diskriminaciji na podlagi invalidnosti 1995
  • Definira “invalidnost”
  • Definira “diskriminacijo”
  • Zahteva “primerne prilagoditve”
  • Zahteva vnaprejšnjo pripravo (anticipatory actions)
  • Zakon o posebnih izobraževalnih potrebah in invalidnosti 2001
  • Zakon o diskriminaciji na podlagi invalidnosti 2005
Na vrh

8. Študenti invalidi v visokem šolstvu – Preverite svoje znanje

Spodaj je nekaj trditev o vidikih življenja študentov invalidov. Preberite vsako izjavo in se odločite ali se z njo strinjate ali ne. K izjavi dopišite DRŽI ali NE DRŽI.

1. Pri vpisu na fakulteto študentu ni potrebno razkriti, da je invalid.
2. Druge študente je treba informirati o tvoji invalidnosti.
3. Invalid se lahko vpiše na katerikoli študijski program.
4. Univerzalno oblikovanje študijskih programov (universal course design) lahko zadosti akademskim potrebam vseh študentov.
5. Študenti z disleksijo so invalidi.
6. Posebni pripomočki in dodatna podpora so vedno dragi.
7. Študentom invalidom se omogočijo daljši roki za oddajo nalog in drugih izdelkov.
8. Študentom invalidom je treba omogočiti nadaljevanje študija ne glede na njihove akademske dosežke in trud.
9. Vsi študenti z disleksijo potrebujejo dodaten čas pri opravljanju izpitov.
10. (PROSTOR ZA VAŠO TRDITEV)

Na vrh

9. Drži ali ne drži – Predlagani odgovori

1. DRŽI – odločitev ali bo študent razkril svojo invalidnost ali ne je prepuščena njemu samemu. Kljub prijaznejšemu okolju in spodbujanju študentov, da izrazijo svoje potrebe, so nekateri invalidi še vedno zadržani pri razkrivanju svoje invalidnosti takoj ob vpisu.
2. NE DRŽI – če posameznik želi, da drugi vedo za njegovo invalidnost, jim bo te informacije ponudil sam ali pa prosil koga od zaposlenih, da mu pri tem pomaga. Vendar v primeru, da študent doživi epileptični napad, potem se njegova invalidnost nenadoma sama razkrije vsem prisotnim.
3. NE DRŽI - nihče nima pravice do avtomatičnega vpisa. Vpisni tutorji so tisti, ki sprejmejo odločitev. Vendar mora biti njihova odločitev jasna in transparentna, saj v nasprotnem primeru tvegajo obtožbe o diskriminatorni obravnavi.
4. NE DRŽI – to lahko veliko pripomore k uspešnemu vključevanju študentov invalidov, je kljub temu potrebno zagotoviti ustrezno financirano službo za podporo s primerno usposobljenimi strokovnjaki.
5. DRŽI – za namene financiranja in zagotavljanja primerne podpore se v nekaterih državah disleksijo smatra kot invalidnost, čeprav posamezniki z disleksijo sami sebe ne vidijo ali smatrajo za invalide.
6. NE DRŽI – Posebni pripomočki so v večini primerov cenovno zelo učinkoviti (cost-effective) in nudijo nove možnosti uporabe obstoječih virov.
7. NE DRŽI – študenti invalidi ne želijo, da se jih obravnava drugače kot ostale študente kadar in kjer je to možno. Včasih invalidnost posameznik u povzroča dodatne težave, zaradi katerih v predpisanem roku ne more opraviti vseh obveznosti, vendar je treba takšne primere obravnavati individualno, ne pa, da spregled obveznosti postane norma.
8. NE DRŽI – študentom invalidom je treba zagotoviti primerno obravnavo in podporo upoštevajoč njihove sposobnosti in cilje.
9. NE DRŽI – študenti z disleksijo imajo poročilo šolskega psihologa kjer je ponavadi zapisano (običajno v odstotkih ure) koliko podaljšanega časa potrebujejo. Če bi vsem nudili enak podaljšan čas, bi bilo to za nekatere še vedno premalo, drugi pa bi bili v prednosti.
10. (PROSTOR ZA RAZLAGO VAŠE TRDITVE)

Na vrh

10. Študijske veščine in potrebe po prilagoditvah

1. Zapisovanje
2. Branje
3. Veščine tipkanja in uporabe tipkovnice
4. Pisanje seminarskih in drugih del (črkovanje / slovnica / uporaba ločil)
5. Načrtovanje in strukturiranje pisnih nalog
6. Upravljanje s časom in organizacija dela
7. Uporaba IKT
8. Uporaba knjižnic in drugih gradiv
9. Delo v manjših skupinah (seminarji / timsko delo)
10. Ustne predstavitve (individualne / skupinske)
11. Soočanje s fizičnim / grajenim okoljem
12. Opravljanje praktičnih nalog
13. Opravljanje prakse / terenskega dela / študija v tujini
14. Izpolnjevanje ključnih zahtev (zahteve strokovnih teles in pridobivanje licenc za delo)
15. Formalne metode akademskega preverjanja in ocenjevanja znanja

Na vrh

11. Razmišljanje o ovirah s katerimi se lahko pri uporabi knjižnic soočijo invalidi

Uporaba knjižnice vključuje sledeče faze:

1. Vstop v stavbo
2. Iskanje dostopnega katalognega terminala za iskanje gradiva
3. Lociranje knjižničnih polic, kjer se gradivo nahaja
4. Iskanje gradiva na polici in jemanje gradiva s polic
5. Prenos gradiv do pulta za izposojo
6. Izhod iz knjižnice

Za sledeče invalidnosti:

A. slepi ali slabovidni
B. gluhi ali naglušni
C. gibalno ovirani
D. specifične učne težave (npr. disleksija)

Iz vidika uporabnika razmislite o vsaki posamezni fazi uporabe knjižnice:

1. naštejte čim več ovir, za katere menite, da vplivajo na to, ali lahko posameznik opravi nalogo v posamezni fazi,
2. za vsako oviro, ki ste jo našteli, razmislite, kaj lahko storite in kakšne prilagoditve lahko uvedete, da bi izboljšali situacijo za invalidne študente.

Na vrh

12. Vstop v visoko šolstvo

  • Možnost izbire
  • Kritje stroškov
  • Zagotavljanje informacij
  • Postopki prehodov
  • Identificiranje in zagotavljanje študentovih pravic do uporabe podporne tehnologije in / ali osebne asistence

Kritje stroškov – Dodatek za študente invalide

Trije deli:
Številke za leto 2009-10 (v primernih deležih so na voljo tudi izrednim študentom)

  • Splošni dodatek – največ 1.800 € na letnik študija
  • Dodatek za pripomočke – največ 5.500 € enkrat za čas študija
  • Nemedicinska pomoč (npr. tolmač znakovnega jezika) – največ 22.000 € na letnik študija

Zneski se letno spreminjajo glede na inflacijo

Na vrh

13. Kakšni so stroški? – Nekaj primerov iz Univerze v Centralnem Lancashiru za leto 2009-10

  • Tolmač znakovnega jezika z licenco –52 €/uro
  • Izučen zapisnikar – 35 €/uro
  • Bralci, pomočniki v knjižnici – 24 €/uro
  • Specialist tutor za disleksijo - 56 €/uro
  • Zapisnikar na izpitih – 35 €/uro
Na vrh

14. Vpis na univerzo – Pomembnost informacij

  • Izčrpnost informacij pred samim vpisom
  • Točnost in iskrenost informacij
  • Informacije na voljo v različnih formatih
  • Uporabljene podobe invalidov
  • Jezik in vsebina informacij
  • Spletna stran in internet

Izkušnje na univerzi 1 – Struktura študijskega programa

  • Zahteve glede prisotnosti
  • Terensko delo, študijski obiski, praksa doma in v tujini
  • Laboratoriji, delavnice, studii
  • Posebni pripomočki in tehnična oprema
  • Ključne zahteve in elementi predmeta oz. programa o katerih se ne da pogajati
Na vrh

15. Zagotavljanje podpore študentom invalidom v visokem šolstvu:

Imran

Imran je gluh od rojstva. Uporablja Britanski znakovni jezik. Živi v severnem predelu Londona, pri starših, ki ga zelo podpirajo. Izobraževal se je v redni šoli in bil deležen odlične podpore s strani enote za gluhe in naglušne, ki je bila pripadala njegovi osnovni in srednji šoli.

Trenutno se izobražuje po programu Učni načrt 2000 in namerava opravljati zaključne izpite iz računalništva, matematike in fizike. Rad bi se vpisal na univerzo, čeprav njegovi učitelji dvomijo, da je študij zanj primeren. Rad bi študiral fiziko. Po diplomi bi Imran rad 'delal z ljudmi' vendar njegove predstave o nadaljnji karieri trenutno niso povsem jasne.

Jenny

Jenny je popolnoma slepa od rojstva. Šolala se je tako na posebni šoli, kot redni šoli. Izpite za zaključek srednje šole se je odločila opravljati na srednji šoli blizu doma v Mislands. Uspešno, z visokimi ocenami, je opravila izpit iz Angleške literature, francoščine in zgodovine.

Odločila se je, da si bo pred študijem vzela leto odmora. Ni ji uspelo najti zadovoljujoče zaposlitve. V tem času pa je dobila psa vodiča, ki ji je v veliko pomoč pri mobilnosti.

Sedaj se je odločila, da se bo vpisala na študij. Izbrala si je vzporeden študij francoščine in zgodovine. Po diplomi si želi delati kot prevajalka.

Karen

Po resni poškodbi v otroštvu ima Karen zelo omejeno gibljivost rok in prstov, vendar dovolj, da lahko samostojno upravlja svoj električni voziček.

Po nesreči se je izobraževala na posebni šoli, ki je bila precej oddaljena od njenega doma, zato je tam tudi bivala. Zaradi svoje invalidnosti potrebuje precej pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Trenutno se pripravlja na izpite iz predmetov družboslovnih smeri. Predvideva se, da bo vse izpite opravila z visokimi ocenami.

Karen bi se rada vpisala na vzporedni študij zgodovine in še enega družboslovnega predmeta. Zbrala je podrobne informacije o številnih študijskih programih in ugotovila, da nekateri vključujejo precejšnja obdobja dela izven fakultete in praktičnega usposabljanja, ki poteka precej stran od univerze. Glede možne kariere še ni povsem odločena, omenila pa je poučevanje na šoli.

Len

Len je star trideset let. Odkar je pri šestnajstih letih zaključil šolo, je opravljal različna dela, saj je njegova družinska situacija zahtevala, da si najde plačano delo.

Zanima ga področje inženirstva. Vidik študija, ki se mu zdi še posebej zanimiv je hkratno delo v industriji, že v času študija. Na njegovo izbiro študija so vplivale težave, ki jih je imel v osnovni in srednji šoli. Dobro je obvladal različna praktična dela, imel pa je velike težave s pisnimi izdelki. Njegovi učitelji so še posebej kritizirali njegovo črkovanje. Len si zelo želi izbrati študij, pri katerem bi se lahko tem težavam izognil ali pa jih vsaj občutno zmanjšal.

Na vrh

16. Imran

1. Gluh od rojstva – sam najbolje pozna svoje potrebe?
2. Šolanje v redni šoli, a z dovolj kakovostno podporo.
3. Živi doma.
4. Akademski dosežki in pričakovanja učiteljev.
5. Dostopnost informacij o programih / univerzah / specialistični podpori.
6. Ozaveščanje osebja in kolegov študentov.
7. Ocena potreb/dostopa do učnega načrta - tolmači, zapisovalci.
8. Značilnosti programa – delavnice, praktični pouk – zdravje in varnost?
9. Osebni načrt izhoda v sili.
10. Narava učnega načrta v fiziki – pomen obravnavanja zvoka?
11. Ocenjevanja in izpiti.
12. Stiki s profesionalnimi telesi, npr. za priznanje statusa profesorja fizike?
13. Bivanjski pogoji – dostop do besedilnih telefonov/alarmov.
14. Družabno življenje.
15. Karierni nasveti.
16. Finančna podpora med študijem.

Jenny

1. Slepa od rojstva - ali sama najbolje pozna svoje potrebe?
2. Šolanje v redni šoli.
3. Živi doma.
4. Visoke ocene pri maturi.
5. Delovne / življenjske izkušnje pred vpisom.
6. Dostopnost informacij o programih / univerzah / specialistični podpori v dostopne/zaželenem formatu.
7. Ozaveščenost osebja in kolegov študentov.
8. Ocena potreb – nudenje podporne tehnologije.
9. Osebni načrt izhoda v sili.
10. Usposabljanje za delo z novo opremo / vzdrževanje opreme.
11. Dostopnost učnih materialov – tisk v brajici / zvočni posnetki.
12. Ocenjevanja in izpiti – pretvorba brajice v običajen tisk? Preverjanje izpitnih pol v brajici?
13. Značilnosti študijskega programa – študij Francoščine in namestitev v tujini.
14. Življenjski pogoji – ustrezanje Jennyjim potrebam in dodatno potrebam njenega psa vodiča.
15. Družabno življenje.
16. Karierni nasveti.
17. Finančna podpora med študijem.

Karen

1. Invalidnost je posledica nesreče.
2. Izobraževanje je potekalo v posebni šoli.
3. Ne živi pri starših.
4. Dostopnost informacij o programih / univerzah / specialistični podpori.
5. Ozaveščanje osebja in kolegov študentov.
6. Naravne danosti v okolici univerze – hribovito? Močno narazen?
7. Načrtovanje urnika – prehajanje med stavbami?
8. Fizični dostop do VSEH lokacij.
9. Osebni načrt izhoda v sili.
10. Ocena glede potrebne podporne tehnologije.
11. Usposabljanje za delo s podporno opremo / vzdrževanje opreme.
12. Značilnosti študija – opravljanje prakse.
13. Ocenjevanja in izpiti.
14. Dostopnost ustrezno opremljenih bivalnih prostorov.
15. Zagotavljanje potrebne osebne asistence.
16. Družabno življenje.
17. Karierni nasveti – predvsem glede poučenja na šoli
18. Finančna podpora med tečajem.

Len

1. Zrel študent.
2. Opaznost/neopaznost njegove invalidnosti / težav pri učenju.
3. Razlogi za izbiro tečaja.
4. Značilnosti učne težave.
5. Diagnostična ocena.
6. Priporočila za tehnične pripomočke / podporo.
7. Usposabljanje za delo s podporno tehnologijo / vzdrževanje opreme.
8. Ozaveščenost osebja in kolegov študentov.
9. Opravljanje študijske prakse.
10. Ocena akademskih sposobnosti in primernih prilagoditev.
11. Družabno življenje.
12. Karierni nasveti.
13. Finančna podpora med študijem.

Na vrh

17. Kaj je "Disleksija"?

Povzeto po Britanski zvezi za disleksijo 2004

Beseda disleksija prihaja iz grščine in pomeni ‘težave z besedami’. Gre za drugačno delovanje možganov v predelu, ki je zadolžen za jezik. Vpliva na veščine, ki so potrebne za učenje branja, pisanja in črkovanja. Slike delovanja možganov so pokazale, da ljudje z disleksijo drugače procesirajo informacije. Ljudje vseh starosti, ki majo disleksijo, se lahko učinkovito učijo, vendar potrebujejo drugačen pristop. Disleksija je mešanica težav in močnih področij, ki ljudi pogosto zmede. Razlikuje se od osebe do osebe in po izrazitosti težav. Ljudje z disleksijo imajo določene talente kakor tudi tipične nize težav.

Povzeto po Neanon (2002)

Beseda disleksija prihaja iz grške besede dys kar pomeni težave in lexis kar pomeni jezik. Disleksija je drugačen način učenja, ki se nanaša na načine procesiranja jezika. Svoje razmišljanje o tem, da vidimo disleksijo kot motnjo in primanjkljaj v učenju, moramo spremeniti v razmišljanje, da je disleksija drugačen način učenja.

Na vrh

18. Disleksija ter strategije učenja in poučevanja: Predavanja

(prilagojeno iz gradiv, ki so jih pripravili zaposleni na Leeds Metropolitan University)

1. Na začetku predavanja jasno poudarite zgradbo in cilje predavanja
2. Razložite nove izraze in pojme
3. Izdelajte slovar kratic, strokovnih izrazov, itd.
4. Predavanje razdelite na jasne in razpoznavne dele
5. Dajte navodila za vsako nalogo posebej, ne vse naenkrat
6. Že pred začetkom predavanja zagotovite dostop do pisnega gradiva
7. Uporabljajte raznovrstne pristope poučevanja tako, da uporabite različne vire, npr. slike, stripe, risbe, video posnetke, itd.
8. Dovolite študentom, da uporabljajo različne pripomočke, npr. diktafon
9. Ob koncu predavanja se še enkrat vrnite na cilje predavanja
10. Če uporabljate belo tablo, ne uporabljajte črnih, rumenih ali oranžnih pisal in pišite s pokončno tiskano pisavo
11. Če uporabljate prosojnice ali projekcijo, naj bodo te brez vzorcev ali slik v ozadju, besedilo pa dovolj kontrastno
12. Poudarke raje označite z odebeljeno pisavo kot s podčrtano ali ležečo
13. Prosojnica naj vsebuje največ šest vrstic besedila
14. Bodite pozorni na uporabo barvnih kombinacij pri porabi drugih grafičnih gradiv

Na vrh

19. Disleksija ter strategije učenja in poučevanja: Uporaba vizualnih in tiskanih gradiv

(prilagojeno iz gradiv, ki so jih pripravili zaposleni na Leeds Metropolitan University)

1. Pri delu v večjih skupinah uporabljajte vsaj 24 točkovno velikost pisave, in najmanj 14 točkovno za vse druge situacije
2. Uporabljajte Sans serifne pisave kost so Arial
3. Uporabljajte malo in veliko tiskane črke
4. Za poudarjanje uporabite krepko pisavo namesto ležeče ali podčrtane
5. Uporabljajte številčne ali točkovne sezname namesto strnjenega besedila
6. Na prosojnico ne dajte več kot šest vrstic
7. Uporabljajte levo, ne obojestransko poravnavo
8. Uporabljajte večje razmike med vrsticami, stavki in odstavki
9. V diagramih in grafičnih prikazih uporabljajte dobre barve kontraste
10. Uporabite postavitev in stile prosojnic, ki so dobro strukturirani in jasno razumljivi

Na vrh

20. Izkušnje na univerzi 2 – Življenje v predavalnici

  • Ovire, ki izhajajo iz narave predmeta
  • Ovire, ki nastanejo na podlagi izbire metod poučevanja in učenja
  • Ovire, ki nastanejo nenamerno
  • Učenje v velikih skupinah
  • Učenje v malih skupinah
Na vrh

21. Izkušnje na univerzi 3 – Ocenjevanje znanja

  • Možnosti za usklajevanje in fleksibilnost
  • Zgodnje in jasne informacije glede zahtev predmeta
  • Zgodnje in jasne informacije o kriterijih ocenjevanja
  • Zgodnje in jasne informacije o deležih pri končni oceni
  • Premislek o fizičnih zahtevah in ovirah v okolju
  • Prilagoditve in alternativne oblike ocenjevanja
  • Dogovor o odgovornostih vseh vpletenih
Na vrh

22. Metode ocenjevanja

1. Analitične vaje
2. Poročila
3. Računalniška testiranja
4. Nenehno ocenjevanje
5. Testi znanja s pogovori
6. Zapisniški dnevniki/učni zapiski
7. Kritična poročila
8. Vaje za razumevanje podatkov
9. Testi načrtovanja
10. Disertacije
11. Analize dokumentov
12. Elektronske predstavitve
13. Eseji
14. Ocenjevanja (vidna)*
15. Ocenjevanja (ob odprti knjigi)*
16. Ocenjevanja (samostojna)*
17. Ocenjevanja (nevidna)*
18. Razstave in posterji
19. Podrobnejše raziskave (npr. statistične)
20. Terenska poročila
21. Iskanje primarnih virov
22. Geološko kartiranje
23. Testi "v razredu" in testi modulov
24. Pripravniški zapiski
25. Laboratorijski rezultati
26. Laboratorijski testi in praktični testi
27. Testi z več odgovori
28. Spletno ocenjevanje
29. Ustni izpiti
30. Poročila o praksi
31. Samoocenjevanje in vrstniško ocenjevanje
32. Osebni raziskovalni projekti
33. Arhiv del in knjige skic
34. Problemsko učenje
35. Projekti (samostojni ali skupinski)
36. Poročila o vajah
37. Letna poročila
38. Simulacijske vaje
39. Diapozitivi in slike
40. Študentske predstavitve / diskusije
41. Sinoptična ocenjevanja
42. Poročila o uporabi
43. Video/DVD formati
44. Ustna "viva voce" ocenjevanja
45. Delovni zvezki

* metode označene z zvezdico imajo lahko težko spremenljiv časovni okvir

Na vrh

23. Projekt "Teachability" na Škotskem

Visokošolski učitelji na fakultetah, oddelkih in smereh na visokošolskih ustanovah na Škotskem so se lotili petih nalog iz katerih je nastalo pisno poročilo:

1. ali in kako so predmeti oz. študijski program za katere so odgovorni oz. pri katerih sodelujejo, dostopni študentom z različnimi invalidnostmi (okvare vida, sluha, gibalna oviranost, intelektualne motnje, itd.)
2. ali obstajajo ovire, ki študentom z različnimi invalidnostmi preprečujejo vključevanje in sodelovanje pri predmetu in katere so te 3. podajte predloge za odpravo teh ovir
4. kaj je potrebno storiti, da bi se rešitve za odpravo ovir, ki ste jih predlagali implementirale v praksi
5. predlagajte načine kako bi odprto in iskreno predstavili možnosti in izzive, ki jih prinaša izbran študijski predmet ali program

Izkušnje iz Škotske kažejo, da osebje velikokrat na začetku naloge potrebuje pomoč. V tem primeru je ključno vprašanje na katerega je treba najprej odgovoriti:

Katere so osnovne zahteve / veščine, ki jih morajo izpolniti vsi študenti, če želijo uspešno opraviti izbran predmet ali študijsko smer?

Izkušnje na univerzi 4 – Življenje zunaj predavalnice

  • Nastanitev
  • Osebna asistenca
  • Družabno življenje

Končanje študija

  • Možnost kariernega svetovanja
  • Nadaljevanje študija na višji stopnji
  • Zaposlitev
  • Dajanje povratnih informacij s strani študentov invalidov o njihovih izkušnjah na univerzi

Trije “D-ji”

  • Diskriminacija (Discrimination) – pravni položaj
  • Razkrivanje invalidnosti (Disclosure) – kdo komu kaj pove, kdaj, v katerih primerih in kakšen vpliv ima to za študenta ali univerzo?
  • Disleksija (Dyslexia) – največja težava za učno osebje

Pomembne zadeve za univerze

  • Pridobivanje sredstev za zagotavljanje kakovostnih storitev – nekaj sredstev iz centraliziranega sklada glede na število študentov, ki prejemajo Dodatek za invalidnost
  • Vzpostavljanje služb za študente invalide – in potreba po definiranju vlog in odgovornosti specializiranih služb in ostalih zaposlenih, še posebej v resnično inkluzivnih visokošolskih institucijah
  • Izobraževanje osebje, še posebej visokošolskih učiteljev – v Veliki Britaniji smo dosegli napredek na podlagi večjega števila študentov invalidov vendar se osebje za področje invalidnosti sedaj srečuje z izzivom ovir, ki jih vidi akademsko osebje

Misli za diskusijo

  • podpora študentu ali študijska podpora
  • Učna težava ali Učna raznovrstnost
  • Osnovni institucionalni ukrepi ali Individualni sporazumi / najemanje storitev
  • Kakovost ali Količina
  • Zdravje in varnost: prvi izgovor ali zadnja možnost
Na vrh

24. Potrebe po sodelovanju: delo z drugimi za doseganje sprememb

  • Organizacije študentov invalidov in za študente invalide
  • Vladne organizacije
  • Zakonodaja

Organizacije študentov invalidov in za študente invalide

  • Publikacije in vodniki
  • za zaposlene ( npr. dostopen učni načrt) in
  • za študente ( npr. dostopnost visokošolskih institucij)
  • Mreženje in delovna srečanja
  • Projekti
  • Mednarodni stiki npr. prek konferenc kot je konferenca o invalidnosti in visokem šolstvu v Innsbrucku vsake tri leta

Pravne podlage

AMPAK
“Noben zakon ne more dati tega, česar družba noče zagotoviti.” (Johnson 2003)

Zaključne misli - Misija

Spreminjanje kulture in stališč na različnih nivojih v družbi in znotraj institucij je težavna naloga za vse, ki se zavzemajo za spremembe in za te, ki se morajo spremeniti.

Zaključne misli - Rezultat

“Dokazi večjega napredka? Ko bodo storitve za invalide veljale kot dodana vrednost storitev in ne kot dodaten strošek za institucije.

Na vrh

Prenesi datoteke na računalnik

Video posnetek predavanja Video posnetek predavanja s podnapisi Video posnetek predavanja z znakovnim jezikom Audio posnetek predavanja Gradiva PDF Predavanje PDF