Zoisova štipendija

Pogoji za pridobitev:

• je maturant z izjemnim splošnim uspehom - zlati maturant
• ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali
• je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:

• najvišja mesta na državnem tekmovanju,
• priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
• udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,
• nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,
• objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,
• drugi izjemni dosežki.

Prejemnik Zoisove štipendije mora za vsako študijsko leto izkazati izpolnjevanje pogoja povprečne ocene oz. ostale pogoje.

Višina Zoisove štipendije

Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša za študenta 94 evrov. Če se štipendist izobražuje v tujini, znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 188 €.

Postopek za pridobitev

Kandidat za pridobitev Zoisove štipendije vloži zahtevo pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. O dodelitvi Zoisove štipendije odloča sklad.
Kandidat za pridobitev Zoisove štipendije k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis, zbirno mapo in eno izmed naslednjih dokazil:

• potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju,
• potrdilo višje šole ali univerze, da je uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji,
• dokazilo o izjemnem dosežku.

Med kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, bodo za štipendiranje izbrani tisti, ki bodo izkazali boljše rezultate, torej dosegli boljšo povprečno oceno ali izkazali boljši dosežek.

Spremenjen je tudi postopek kandidiranja. Šole oziroma izobraževalni zavodi niso več pristojni za predlaganje kandidatov za Zoisove štipendije, ampak je to pravica, ki jo uveljavljajo kandidati sami.

Sklad bo takoj v začetku septembra 2008 objavil na svoji spletni strani in na spletni strani MDDSZ, na državnem portalu e-uprava ter v sredstvih javnega obveščanja javni poziv za dodelitev sredstev za Zoisove štipendije novim kandidatom, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev Zoisove štipendije. Za štipendiste, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, je Zavod RS že objavil rok za oddajo vlog in dokazil za pridobitev štipendije. Ti bodo, dokler ne končajo študijskega programa, za katerega prejemajo štipendijo, štipendijo prejemali po starih predpisih.

Ob podaljšanju pravice do štipendije se bo status štipendista ob predložitvi zbirne mape obnavljal po uradni dolžnosti. V zbirno mapo štipendistu ni treba vlagati dokazil o podatkih, ki so na razpolago v uradnih evidencah, in o podatkih, ki jih je že posredoval organu, ki odloča o štipendiji.

Pri dodeljevanju Zoisovih štipendij se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Dodatki k državni in Zoisovi štipendiji

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista - se določi tako, da se upoštevajo povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem koledarskem letu v primerjavi z zneskom minimalne plače v istem obdobju
• dodatek za vrsto in področje izobraževanja – 28 €,
• dodatek za učni oziroma študijski uspeh – 19 € za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ter 35 € za študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več. Učni uspeh se določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta. Dodatek ne pripada v prvem letniku izobraževanja, razen če se nadaljuje izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja,
• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča – štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 79 evrov ali prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti pet kilometrov in več do kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča, in sicer v višini največ 93 evrov, odvisno od oddaljenosti od kraja izobraževanja in subvencije za prevoz po drugih predpisih
• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami - štipendija se zviša za 47 evrov.

Obveznosti prejemnikov Zoisove in državne štipendije

Štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo mora v roku iz javnega poziva predložiti štipenditorju zbirno mapo.

Štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, je v času prejemanja štipendije dolžan štipenditorju v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako tako spremembo, zlasti pa:

• prekinitev ali konec izobraževanja,
• spremembo vrste in področja izobraževanja,
• sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti,
• nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka,
• število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.

Center za socialno delo za državne štipendije, za Zoisove štipendije pa sklad v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.

Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če:

• ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva,
• dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za pridobitev štipendije,
• štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, ni dosegel predpisane povprečne ocene, ali ni dosegel nobenega izjemnega dosežka,
• če štipenditorju v roku iz javnega poziva ne predloži zbirne mape.

Za opravičljive zdravstvene razloge se šteje bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista.

Prenehanje štipendijskega razmerja

Štipendist je dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti.

Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija. Če se pristojni center za socialno delo oziroma sklad in štipendist ne dogovorita o vračilu štipendije na način kot je opisan zgoraj, se dolžni znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista skladno s predpisi, ki urejajo izvršbo denarnih terjatev.
Če štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ga lahko pristojni center za socialno delo oziroma sklad oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše. Dolžni znesek se odpiše tudi, če štipendist državne štipendije ali Zoisove štipendije tudi po odlogu vračila štipendije ne more vrniti zneska zaradi socialne ogroženosti. Dolžni znesek se lahko odpiše tudi v primeru, da bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.