Kadrovske štipendije

Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po zakonu, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Zakon o štipendiranju pozna dve vrsti kadrovskih štipendij:

• neposredne kadrovske štipendije, ki jih objavljajo delodajalci v skupnem razpisu in
• posredne kadrovske štipendije v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem, ki jih bodo razpisale regijske razvojne agencije.

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije.
Štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju.

Če pri kadrovski štipendiji štipendijsko razmerje preneha ker študent:

• po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo,
• sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
• izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
• spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
• štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
• če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, mora delodajalec, v primeru neposrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij, skladu vrniti delež štipendistu dodeljene kadrovske štipendije, ki ga je prejel iz sredstev sklada, na način, določen v pogodbi. V primeru posrednega sofinanciranja kadrovskih štipendij, mora nosilec enotne regijske štipendijske sheme ali samoupravna lokalna skupnost vrniti skladu sorazmerni delež sredstev, ki jih je prejel iz sklada, na način, določen v pogodbi. Sklad zahteva povrnitev sredstev iz prejšnjih odstavkov tudi, če ugotovi, da so bila sredstva porabljena v nasprotju z namenom dodelitve.

Delodajalec je oproščen vračila zneska sofinanciranja kadrovske štipendije, ki ga je prejel neposredno iz sredstev sklada, v primeru prenehanja delodajalca zaradi stečaja.
Postopek za pridobitev drugih štipendij, spodbud za izobraževanje in nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju.

O dodelitvi štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu odloča sklad, ki v javnem razpisu, poleg splošnih pogojev iz tega zakona, določi še druge pogoje za pridobitev teh štipendij in njihovo višino.
Sklad odloča tudi o spodbudah za izobraževanje in nagradah za prispevek k trajnostnemu razvoj družbe. Ob podaljšanju pravice spodbude za izobraževanje in nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe se le-ti podaljšata ob predložitvi zbirne mape. Pri dodeljevanju spodbud za izobraževanje ter nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
O dodelitvi štipendij za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma o dodelitvi štipendij na podlagi vzajemnosti odloča nacionalna agencija programov evropskih skupnosti ter mobilnosti in štipendiranja (CMEPIUS), ki v javnem razpisu določi pogoje, ki jih za dodelitev štipendije določa mednarodni sporazum, ter višino teh štipendij.

Študentu, ki z izjemnimi dosežki prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, podeli sklad enkratno nagrado.

Prispevek k trajnostnemu razvoju družbe pomeni takšen prispevek k razvoju na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, ki zadovolji sedanje potrebe na teh področjih in ne ogroža zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Sklad enkrat letno objavi javni razpis za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.
Kot merila za oceno izjemnih dosežkov in izbiro kandidatov za nagrado se upoštevajo predvsem najvišja mesta na državnem tekmovanju, vsebina raziskovalnih nalog in inovativnih izdelkov ali storitev na občinski, regionalni ali državni ravni, vidni dosežki na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področjih iz prvega odstavka tega člena, nagrajena znanstvenoraziskovalna, razvojna, aplikativna ali umetniška dela na ravni podjetja, države ali na mednarodni ravni na teh področjih, objave znanstvenoraziskovalnih nalog in projektov na teh področjih in izvedeni projekti ali naloge v podjetjih, ustanovah, v državi ali mednarodno na teh področjih ter podeljeni patenti na teh področjih.
Nagrada se lahko dodeli v višini najmanj 500 evrov in največ v višini 5.000 evrov.