Keywords

Statut DŠIS

Na podlagi 9. in 20. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95, 49/98 - odločba US, 95/98, 89/99) in Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS št. 108/02) je občni zbor dne 11. 04. 2006 sprejel spremembe in dopolnitve k besedilu statuta, sprejetega dne 12. 02. 2003, ki se tako v prečiščenem besedilu glasi:

Statut Društva študentov invalidov Slovenije

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo študentov invalidov Slovenije (v nadaljevanju društvo) je prostovoljno, nepridobitno in neodvisno združenje invalidov - študentov, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo sami zadovoljevati potreb življenja v okolju, v katerem živijo in študirajo. Društvo upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva. Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je na Kardeljevi ploščadi 5 v Ljubljani. Društvo predstavlja predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora. V pravnem prometu društvo zastopa predsednik upravnega odbora in sekretar.

Če predsednik upravnega odbora preneha opravljati svojo funkcijo, se prične kandidacijski postopek za izvolitev novega, ki se konča z volitvami v roku treh mesecev.

3. člen

Delovanje društva je javno. Ožjo in širšo javnost se obvešča o delovanju društva z objavljanjem vabil in obvestil na spletnih straneh, s plakati in preko sredstev javnega obveščanja.

4. člen

Društvo ima svoj pečat

Pečat je v obliki kroga premera 3 cm. Znotraj kroga je napis Društvo študentov invalidov Slovenije. Znotraj kroga za napisom je še en krog premera 1,5 cm. Znotraj tega drugega kroga leži piramida pravilne oblike s stranicama 1,5 cm. Pet milimetrov od vrha piramide na desni stranski stranici leži rumen krog polmera 3 mm.

5. člen

Društvo se pri svojem delovanju povezuje s sorodnimi organizacijami oz. institucijami, njegovo delovanje pa temelji na načelu javnosti in ustave Republike Slovenije. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

NAMEN, CILJI IN NALOGE DRUŠTVA

6. člen

Namen društva je:

• prostovoljno in neodvisno združevanje študentov invalidov, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe študentov invalidov, zastopajo njihove interese in prispevajo k izpolnjevanju nalog društva;
• izvajanje socialnih programov, ki prispevajo k izboljšanju študijskih in življenjskih razmer študentov invalidov;
• izvajanje vseh drugih programov, ki pripomorejo k boljši vključenosti študentov invalidov v družbo in zmanjšanju diskriminacije.

7. člen

Cilji društva so:

• izboljšanje študijskih pogojev invalidnih študentov ne glede na vrsto in stopnjo invalidnosti
• zagotavljanje enakih možnosti za vse študente invalide
• vzpodbujanje samostojnega življenja študentov invalidov
• zmanjšanje diskriminacije in osveščanje javnosti za sprejemanje drugačnosti
• preprečevanje nasilja nad študenti invalidi
• socialno vključevanje študentov invalidov v družbo
• udeleževanje študentov invalidov v kulturnih, športno-rekreativnih in družabnih aktivnostih

8. člen

Naloge društva so:

• ugotavljanje interesov in potreb študentov invalidov z izdelovanjem analiz ter zbiranje in posredovanje informacij o pogojih študija in življenja študentov invalidov;
• zagovarjanje potreb študentov invalidov na vseh področjih, ki zadevajo njihovo življenje in študij;
• informiranje in osveščanje javnosti ter vzpodbujanje sprememb v prid invalidom z organiziranjem okroglih miz in posvetov ter z obveščanjem medijev;
• načrtovanje, organiziranje in izvajajanje programov, ki študentom invalidom omogočajo bolj neodvisno življenje in pripomorejo k odstranjevanju ovir (vsakodnevni prevozi do fakultet in drugih ustanov, organizacija osebne asistence in nege, usposabljanje za aktivno življenje in delo, svetovanje o tehničnih pripomočkih in oskrbovanje s pripomočki za šudij, izvajanje programov za ohranjevanje telesne kondicije študentov invalidov, skrb za kulturno, športno in družabno udejstvovanje študentov invalidov ter ostali programi, ki se določijo z letnim programom);
• spodbujanje k odstranjevanju fizičnih ovir pri dostopnosti do fakultet, fakultetnih predavalnic in knjižnic;
• izboljševanje možnosti opravljanja študijskih obveznosti študentov invalidov po dogovoru s profesorji in možnosti podaljšanja študijskega staža;
• nudenje pomoči pri urejanju bivalnih razmer za študente invalide med študijem v sodelovanju s študentskimi domovi;
• usposabljanje prostovoljcev za izvajanje osebne asistence in nege in učenje študentov invalidov za samopomoč;
• prizadevanje za zmanjševanje socialne izključenosti študentov invalidov;
• izvajanje programov, ki omogočajo študentom invalidom pridobitev retoričnih sposobnosti;
• sodelovanje z pristojnimi organi za čim uspešnejše reševanje težav, s katerimi se srečujejo študentje invalidi;
• sodelovanje pri oblikovanju državnih ukrepov ter predlaganje predpisov in ukrepov na področju invalidskega varstva;
• predstavljanje, varovanje in uveljavljanje pravic in interesov študentov invalidov na državni ali lokalni ravni;
• sodelovanje s sorodnimi študentskimi in invalidskimi organizacijami.

V društvu si bomo prizadevali, da bi s svojo dejavnostjo pomagali vsem tistim, ki potrebujejo naše usluge, obenem pa niso člani našega društva.

Rezultate delovanja bo društvo posredovalo sorodnim organizacijam po svetu, s katerimi bo vzpostavilo stike.

9. člen

Društvo lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja društva. O ustanovitvi podjetja, ustanove ali zavoda odloča upravni odbor, odločitev pa mora potrditi občni zbor društva.

Društvo lahko ustanovi ali vlaga sredstva v podjetje, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, izključno iz sredstev, ki so mu dodeljena izrecno za tak namen.

ČLANSTVO DRUŠTVA

10. člen

Član društva lahko postane invalid, ki ima status študenta na eni od univerz v Sloveniji, ki sprejme ta statut in se po njem ravna, vendar najdlje dve leti po izgubi statusa študenta. O podaljšanju članstva po preteku dveh let odloča upravni odbor društva.

Član društva je lahko tudi tujec, če izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena oz. pod enakimi pogoji.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom.

11. člen

Pravice članov društva so:

• da volijo in so voljeni v organe društva;
• a delujejo v društvu in njegovih organih;
• da enakopravno izražajo svoje predloge in sugestije glede vprašanj, o katerih razpravlja in odloča društvo;
• da dobijo povrnjene materialne stroške, ki nastanejo v zvezi z dejavnostjo društva, če finančno stanje to omogoča;
• da dobijo nagrade in pohvale za dosežene uspehe;
• da uporabljajo prostore in tehnične zmogljivosti društva.

12. člen

Dolžnosti članov društva so:

• da delujejo v organih društva, v katere so izvoljeni;
• da vestno razpolagajo s sredstvi društva;
• da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva;
• da redno plačujejo članarino;
• da varujejo ugled društva.

13. člen

Članstvo v društvu preneha:

• dve leti po izgubi statusa študenta;
• z izstopom iz društva;
• z izključitvijo na podlagi sklepa disciplinske komisije;
• člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu;
• s smrtjo.

14.člen

Član lahko izstopi iz društva tako, da poda upravnemu odboru pisno izjavo o izstopu.

15. člen

Član se izključi iz društva po sklepu disciplinske komisije, če grobo krši statut društva in ne varuje ugleda študenta ter društva.

16. člen

Prizadeti član ima pravico pritožbe na občni zbor društva.

17. člen

Simpatizer društva lahko postane tisti, ki s svojim delom prispeva k boljšemu delovanju društva in podpira delo društva. Simpatizer mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati simpatizer društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom. O včlanitvi simpatizerjev odloča upravni odbor društva.

18. člen

Občni zbor lahko imenuje častne člane društva na predlog upravnega odbora. Častni člani so lahko fizične osebe, ki imajo posebne zasluge za dejavnost, s katero se ukvarja društvo, ali za samo društvo. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi rednemu članu društva.

19. člen

Simpatizer in častni član, ki ni hkrati redni član društva, nima pravice odločati v organih društva, temveč se lahko udeležuje sej organov društva in tudi razpravlja o posameznih vprašanjih.

ORGANI DRUŠTVA

20. člen

Organi društva so:

• občni zbor
• upravni odbor
• nadzorni odbor
• disciplinska komisija

OBČNI ZBOR

21. člen

Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge organe. Njemu so odgovorni vsi organi in člani društva. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva.

22. člen

Občni zbor mora sklicati upravni odbor najmanj enkrat letno. Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor, če to zahteva nadzorni odbor ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov ali po sklepu upravnega odbora. Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor najkasneje en mesec po sprejetju zahteve za sklic. O sklicu občnega zbora morajo biti obveščeni vsi člani, simpatizerji in častni člani najmanj sedem dni pred dnevom zasedanja. Če upravni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim materiali. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

23. člen

Občni zbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. Če sklepčnosti ni, se počaka petnajst minut, in če je tedaj navzočih najmanj dvajset članov, je občni zbor sklepčen. Če občni zbor tudi tedaj ni sklepčen, se začetek ponovno preloži za petnajst minut, nakar je občni zbor sklepčen, če je navzočih vsaj petnajst članov društva. Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov prisotnih članov. Če se odloča o prenehanju delovanja društva, je zato potrebna odločitev 2/3 vseh članov društva. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.

24. člen

Občni zbor začne predsednik upravnega odbora in ga vodi, dokler se ne izvoli delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik, zapisnikar in člani. Občni zbor izvoli tudi dva overovitelja zapisnika. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overovitelja zapisnika in zapisnikar.

25. člen

Pristojnosti občnega zbora so, da:

• sklepa o dnevnem redu in voli organe občnega zbora;
• sprejema in spreminja statut društva in poslovnik o delovanju organov;
• odloča o prenehanju ali združitvi društva;
• z neposrednim glasovanjem voli in razrešuje organe društva;
• sprejema smernice in stališča o programu dela društva;
• razpravlja in sklepa o delu in poročilih organov društva;
• razpravlja in potrjuje finančni načrt in zaključni račun društva;
• odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinskega sodišča;
• odloča o višini članarine;
• dokončno odloča o izključitvi člana iz društva.

UPRAVNI ODBOR

26. člen

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora in opravlja zadeve, ki mu jih naloži občni zbor, ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru. Upravni odbor šteje 7 članov.

27. člen

Upravni odbor voli občni zbor. Sestavljajo ga:

• predsednik upravnega odbora,
• podpredsednik upravnega odbora,
• pet članov

28. člen

Mandatna doba članov upravnega odbora je dve leti, lahko pa so večkrat izvoljeni. Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma po smernicah, sprejetih na občnem zboru. Sestaja se praviloma enkrat mesečno, po potrebi tudi pogosteje. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Če med trajanjem mandata iz kakršnihkoli razlogov preneha mandat članu upravnega odbora, lahko upravni odbor v svoje vrste vključi novega člana, ki ga občni zbor nato na prvi seji izvoli. Mandat priključenega člana traja do izteka rednega mandata ostalim članom upravnega odbora.

29. člen

Seja upravnega odbora je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica članov upravnega odbora. Sklepe se sprejema z večino glasov vseh prisotnih članov. Delo upravnega odbora je javno, predsednik pa lahko določeno sejo zapre za javnost. O seji upravnega odbora se vodi zapisnik, katerega se na naslednji seji obravnava in potrdi.

Upravni odbor lahko opravi tudi dopisno sejo. Na takšni seji je mogoče sprejeti veljaven sklep, če nihče od članov odbora v roku 24 ur od prejema gradiva ne zahteva ustnega posvetovanja.

Vsak član odbora je zadolžen za spremljanje enega ali več področij delovanja društva, ki se glede na znanje, zmožnost in interes posameznega člana določi s sklepom upravnega odbora.

30. člen

Upravni odbor opravlja naslednje naloge:

• sklicuje občni zbor društva in skrbi za izvajanje njegovih sklepov;
• sestavlja letni plan dela;
• izvaja tekoče delo;
• vodi finančno in materialno poslovanje društva;
• obravnava in sprejema letno poročilo društva;
• predlaga spremembe statuta in sprejema druge akte društva;
• ugotavlja morebitne kršitve statuta in drugih aktov ter predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe;
• predlaga občnemu zboru prenehanje delovanja društva;
• vodi evidenco članov;
• iz vrst članov imenuje stalne in občasne komisije;
• opravlja ostale naloge, ki mu jih naloži občni zbor.

31. člen

Upravni odbor zagotavlja obveščanje ožje in širše javnosti o delovanju društva z objavljanjem vabil in obvestil na spletnih straneh, s plakati in preko sredstev javnega obveščanja. Zapisniki s sej organov društva so na vpogled na sedežu društva. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik upravnega odbora.

32. člen

Predsednika upravnega odbora izvoli občni zbor za dobo dveh let. Za predsednika upravnega odbora je lahko izvoljen tisti, ki je bil predhodno vsaj dve leti član društva in aktivno sodeluje pri delovanju društva v skladu z njegovimi cilji in nameni. Predsednik upravnega odbora predstavlja društvo in ga zastopa v pravnem prometu, vodi delo društva in podpisuje njegove akte, finančne in materialne listine, je odredbodajalec in skrbi za zakonito ter pravilno poslovanje društva. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom RS. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru.

Podpredsednika izbere predsednik upravnega odbora izmed članov upravnega odbora. Podpredsednik skliče ustanovne seje nadzornega odbora in disciplinske komisije.

NADZORNI ODBOR

33. člen

Nadzorni odbor šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor za dobo dveh let. Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika nadzornega odbora. Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnega odbora med dvema občnima zboroma in da vrši stalen nadzor nad finančnim poslovanjem društva in nad izvajanjem posebnih socialnih programov. K sodelovanju lahko povabi tudi zunanje strokovnjake.

34. člen

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če sta za sklep glasovala vsaj dva člana. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ostalih organov društva; lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Predsednik nadzornega odbora je vabljen na seje upravnega odbora oziroma je seznanjen z vsemi sklepi upravnega odbora. Predsedniku nadzornega odbora so redno posredovani zapisniki sej upravnega odbora.Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora o svojem delu in ugotovitvah poročati najmanj enkrat letno.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

35. člen

Disciplinsko komisijo sestavlja pet članov, ki jih za dobo dveh let izvoli Občni zbor. Predsednika in namestnika izvolijo člani disciplinske komisije med seboj. Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka kazni po Disciplinskem pravilniku.

Disciplinska komisija vodi postopek ugotavljanja kršitev članov društva, članov organov in od upravnega odbora imenovanih predstavnikov.

Disciplinska komisija odloča v senatu treh članov, ki ga za vsak primer posebej določi predsednik oziroma podpredsednik disciplinske komisije. Senat sprejema odločitve z večino glasov vseh članov senata.

36. člen

Za disciplinski prekršek se šteje hujše nespoštovanje statuta društva, sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki huje prizadene interese in ugled društva.

37. člen

O disciplinski odgovornosti odloča na prvi stopnji disciplinska komisija, ki se ravna po disciplinskem pravilniku društva. Pritožba zoper sklep disciplinske komisije je možna v 15 dneh na pritožbeni organ, ki ga glede na kršitve določa Disciplinski pravilnik. Sklep občnega zbora je dokončen. Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku.

38. člen

Članom društva se lahko izrečejo naslednji ukrepi:

• opomin,
• javni opomin,
• prepoved vključitve v program
• izključitev.

STROKOVNA SLUŽBA DRUŠTVA

39. člen

Za opravljanje strokovnih, administrativnih, materialnih, finančnih, računovodskih, operativno-tehničnih in drugih potrebnih del je zadolžena strokovna služba društva, ki jo sestavljajo redno zaposleni delavci.

Razmerja med društvom in redno zaposlenimi delavci ter medsebojna razmerja delavcev pri delu in način uresničevanja pravic, ki pripadajo delavcem strokovne službe, se v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

40. člen

Delo strokovne službe vodi sekretar društva. O njegovi zaposlitvi odloča upravni odbor društva. Pooblastila in odgovornosti sekretarja društva so določene v tem statutu in v pogodbi o zaposlitvi. Za svoje delo in za delo strokovne službe je sekretar društva odgovoren upravnemu odboru društva.

O zaposlitvi ostalih delavcev strokovne službe društva odloča upravni odbor društva na predlog sekretarja društva. Delavci strokovne službe za svoje delo odgovarjajo sekretarju društva.

41. člen

Dela, odgovornosti in pooblastila sekretarja društva so:

• organizira in vodi operativno poslovanje društva in njegove strokovne službe ter skrbi za izvajanje programa društva;
• organizira aktivnosti za izvajanje sklepov občnega zbora, upravnega odbora in drugih organov društva;
• je odredbodajalec za finančne in materialne listine ter podpisnik finančnih in materialnih listin v okviru redne dejavnosti društva;
• skrbi za javnost dela društva;
• zagotavlja zakonitost poslovanja društva;
• ažurno poroča upravnemu odboru o delu strokovne službe;
• po pooblastilu predsednika upravnega odbora opravlja naloge predsednika upravnega odbora društva;
• opravlja druge naloge po nalogu občnega zbora ali upravnega odbora društva;

42. člen

O delu sekretarja društva ob zaključku poslovnega leta razpravlja upravni odbor. V primeru slabega dela ali drugih krivdnih razlogov lahko upravni odbor razreši sekretarja društva.

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

43. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delo:

• s članarino,
• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
• z darili in volili,
• s prispevki donatorjev,
• iz javnih sredstev in
• drugih virov.

Poleg naštetih virov lahko društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje in za naložbe v osnovna sredstva tudi iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: fundacija).

Društvo lahko sredstva, pridobljena na način iz prejšnjega odstavka, namenja tudi za sofinanciranje posebnih socialnih programov in naložb v osnovna sredstva pravni osebi iz 8. člena tega statuta, katero je drustvo samo ustanovilo in je njen 100% lastnik, če mu je fundacija odobrila sredstva v ta namen.

44. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme upravni odbor. Upravni odbor vsako leto obravnava in sprejme zaključni račun in letno poročilo, občni zbor pa jih potrdi.

45. člen

Določila o plačah in drugih osebnih prejemkih iz naslova delovanja posameznikov v društvu so opredeljena v Pravilniku o plačah in drugih osebnih prejemkih iz naslova delovanja posameznikov v društvu. Pravilnik in spremembe pravilnika potrjuje upravni odbor društva.

46. člen

Premoženje društva predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so v lasti ali v uporabi društva in so vpisane v inventarno knjigo, ter denarna sredstva na transakcijskem računu in v blagajni. Odločitve o nakupu in odtujitvi nepremičnin sprejema občni zbor, o nakupu in odtujitvi premičnin pa upravni odbor.

47. člen

Finančno materialno poslovanje se vodi v skladu z računovodskimi standardi za društva in drugimi veljavnimi predpisi.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo društva.

48. člen

Finančno poslovanje se odvija preko transakcijskega računa, odprtega pri Novi ljubljanski banki, Linhartova 3, Ljubljana. Za drobne izdatke se uporablja ročna blagajna v skladu s pravili o blagajniškem maksimumu.

Društvo bo začasne presežne prilive sredstev nalagalo v Novo ljubljansko banko.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

Društvo preneha obstajati:

• s sklepom občnega zbora na način, kot je določen v statutu,
• po samem zakonu.

50. člen

Lastnina društva, ki je bila pridobljena v času, ko je imelo društvo status invalidske organizacije, ob prenehanju preide v deležu, ki ga je prispevala fundacija, v last fundacije.

Proračunska sredstva se ob prenehanju vrnejo proračunu.

Premoženje društva se ob prenehanju po poravnavi vseh obveznosti prenese po dejavnosti sorodnemu društvu, ki je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih. O tem, kateremu društvu se prenese premoženje društva ob prenehanju, odloča občni zbor. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost.

51. člen

Statut prične veljati, ko ga sprejme občni zbor društva.

Ljubljana, 11. 04. 2006
Društvo študentov invalidov SlovenijePredsednik upravnega odbora Jaka Šubic