Študenti z težavami v duševnem zdravju


Ozadje

Vsak človek izkusi trenutke obupa in stresa, vendar pa so reakcije nekaterih dojete kot neprimerne in nesprejemljive. Simptomi se lahko kažejo v utesnjenosti, depresiji, oteženi percepciji, spremembah v počutju, obsesijah, fobijah, spremembah v obnašanju ter celo samomorilnosti. Anoreksija ter bulimija nevroza sta med mladimi vedno bolj pogosti obliki.

Marsikatero stanje je le začasno in se ga da s počitkom, zdravili in/ali svetovanjem precej omiliti. Obstajajo pa trajnejše oblike pri katerih se menjujejo stanja poslabšanja in izboljšanja. Približno vsaka četrta oseba doživi v svojem življenju eno od oblik težav v duševnem zdravju. Mnogim med temi se to zgodi med 18 in 25 letom.

Pomembno si je zapomniti, da sta najbolj znana simptoma takih težav zaprtost vase ter depresija. Le zelo majhen odstotek ljudi pri tem postane agresiven.

Vplivi na študij

Študij v določenih trenutkih predstavlja stresno obdobje vsaj občasno za vse, vendar pa ima na nekatere hujši vpliv. Akademski pritisk, izolacija, domotožje, pomanjkanje osebne podpore, nova poznanstva, alkohol in druge substance lahko povzročijo hude težave pri nekaterih študentih. Dobri tutorji, dobra podpora za študente, ki omogoča reševanje aktualnih težav, ko nastopijo, hitre povratne informacije ter roki različnih obveznosti, ki se ne prekrivajo med sabo lahko zelo pripomorejo k manj stresnemu okolju, kar ima lahko za nekatere ključni pomen.

Jemanje zdravil, ki običajno povzročijo zaspanost skupaj z motnjami v spanju, lahko študij zelo oteži.

Odnos okolice ter napačne informacije lahko povzročijo še hujše težave. Zato je zelo pomembno, da je osebje dobro usposobljeno ter da so študentje o tem osveščeni. Običajno so ravno sošolci in prijatelji tisti, ki najprej opazijo spremembe v obnašanju posameznika ali posameznice in ga oziroma jo napotijo na pravi naslov. Vendar je potrebno poskrbeti tudi za ostale študente. Od bližnjih prijateljev ne moremo pričakovati, da bodo skrbeli za prijatelja ali prijateljico, ki ima težave v duševnem zdravju, hkrati pa študenti s težavami v duševnem zdravju ne smejo dobiti monopol nad pozornostjo predavatelja na račun ostalih študentov.

Osnovne strategije

V kolikor poskrbimo za dober, fleksibilen in odziven sistem za vse študente, ki je osredotočen na potrebe posameznika s tem pomagamo vsem študentom, še posebej pa tistim, ki imajo težave v duševnem zdravju in onim, ki so bolj nagnjeni k stresu. Osebje in tutorji, ki so dosegljivi in dostopni, ter urnik, ki daje dovolj časa za počitek, razvedrilo ali druženje, bodo tudi zelo pripomogli k sproščenosti vzdušja. Ko pa pride do težav, je nujno potrebno imeti jasno opredeljen postopek za napotke k specialistom.

Fleksibilnost pri rokih in načinih učenja lahko pripomore k uspehu vsakega študenta. Včasih lahko pomaga tudi krajši umik, ko se študent pripravlja sam v domačem okolju.

Nekaterim lahko pomaga tudi posebna soba, ki omogoči tišino in mir, kjer si lahko odpočijejo. To je še posebej v pomoč, če ima študent ali študentka bivališče zelo daleč od prostorov študija.

Kritične situacije

Kritične situacije so zelo redke. Vendar je zelo smiselno ter v podporo osebju, če imate pripravljene postopke za take primere. V večini primerov je potrebna le mirnost.

Tehnologija

V tem primeru ni lahkih tehnoloških rešitev. Vendar lahko določena oprema pomaga do določene mere. Še posebej v primeru agorafobije lahko študent namesto srečanja z večjo skupino študentov ostane prek modema povezan s fakulteto doma.

Strategije učenja

Tako kot vsi invalidni študenti, lahko tudi študenti s težavami v duševnem zdravju, dosti pridobijo s sodelovanjem z osebjem fakultet.

Nekaj nasvetov, ki dajejo splošne smernice za predavatelje

  • Ker obstaja velika verjetnost, da je pri teh študentih že v preteklosti prihajalo do zavrnitev, je bistvenega pomena, da dobijo občutek dobrega odnosa, podpore in razumevanja.
  • Težave v duševnem zdravju se lahko razvijejo kadarkoli. Bodite dovolj pozorni, da boste lahko opazili večje spremembe v obnašanju posameznika ali posameznice, ker je to lahko začetek česa hujšega.
  • Včasih vzame več časa, da se študent ali študentka pokaže v pravi luči glede svojih sposobnosti in znanja. Poskrbite, da bo vsakdo imel to možnost.
  • Študentje, ki jemljejo določena zdravila lahko imajo težave s stranskimi učinki zdravil kot je jutranja omotičnost. To lahko vpliva na zmožnost sodelovanja.
  • Za marsikoga tako stanje pomeni, da ima dobre in slabe dni. Malce fleksibilnosti s strani predavatelja lahko tu zelo pomaga.
  • V kolikor gre nekdo na zdravljenje v bolnišnico, poskrbite za stike. Odsotnost je lahko zelo težek dejavnik in vrnitev pri ohranjenih stikih je dosti bolj verjetna.
  • Predavanje in svetovanje sta dve zelo različni stvari. Potrebno je poznati svoje meje in raje napotiti študenta ali študentko k specialistu.
  • Ocenjevanje, še posebej, če gre za uradne postopke, je zelo stresna zadeva. Zaradi tega je lahko prikazano znanje dosti slabše od dejanskega. V veliko pomoč so že prijazen odnos, možnost dodatnega časa ter praksa.
  • V nekaterih primerih bo potrebno odložiti izpit na kasnejši čas ali opraviti izpit drugje, na primer v bolnišnici.

Dodatna pomoč

Organizacije
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
Društvo OZARA SLOVENIJA - Nacionalno združenje za kakovost življenja
MUZA - Svetovalnica za motnje hranjenja
Društvo Altra
HUMANA - Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje
Združenje proti spolnemu zlorabljanju
VEZI - Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa
Društvo DAM - društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami

Pojdi nazaj