Študenti z okvarami vida

Ozadje

Ljudje se lahko rodijo z okvaro vida ali pa se jim vid poslabša tekom življenja. Nekateri imajo le manjše težave in lahko s pomočjo pravih očal, leč ali celo z operativnim posegom vidijo relativno dobro.

Manjši delež ljudi z okvaro vida pa ima težave z vidom kljub uporabi očal ali kontaktnih leč. Ti sodijo v skupino slabovidnih ali slepih, odvisno od izgube vida. Nekateri vidijo le zamegljeno sliko, drugi ne morejo dobro oceniti razdalje ali hitrosti, spet tretji ne ločijo med predmeti podobnih barv in oblik, četrti pa lahko vidijo dokaj dobro stvari, ki si jih približajo, stvari, ki so daleč, pa ne. Nekateri imajo zoženo vidno polje, npr. tunelski vid.

Večina ljudi z okvaro vida ima vsaj malo uporabnega ali funkcionalnega vida. Le okoli 4% ljudi je popolnoma slepih, od tega jih le majhen delež ne loči svetlobe od teme, večina vsaj delno zaznava nekatere barve ali oblike.

Manjše število slepih in slabovidnih ima še katero drugo obliko invalidnosti, kot so okvare sluha ali težave z gibanjem. To lahko pomeni, da nekdo nima uporabnega niti sluha niti vida, vendar gre običajno le za določeno stopnjo izgube enega in drugega.

Vplivi na študij

Vid je primarni način pridobivanja informacij in učenja, uporabljamo ga ne le pri branju in pisanju, temveč tudi pri navezovanju družbenih stikov in pri izvajanju praktičnih nalog. Torej ima okvara vida precejšen vpliv na izobraževalni proces.

Dostop do vizualnih informacij

Večina študentov že ima svoj utečen sistem pridobivanja informacij ter učenja. V glavnem gre za povečan tisk, zvočni posnetek, brajev tisk, Moon, elektronsko besedilo ali kombinacijo teh oblik.

Povečan tisk je natisnjeno gradivo z večjimi črkami. Velikost pisave (font) najmanj 14, bolj priporočljiva velikost je 16 do 18 točk. To lahko dosežemo s povečavo pri kopiranju vendar je kvaliteta dosti boljša, če je besedilo že v izvirniku pripravljeno v večji pisavi, še posebej če gre za uporabo odebeljenega tiska. Običajno je težje prebirati povečan tisk, kar zna biti za ljudi, ki uporabljajo preostanek vida utrujajoče, saj morajo dalj časa vzdrževati visok nivo koncentracije.

Študentje, ki uporabljajo običajen tisk, vendar potrebujejo povečavo za delo z besedili, uporabljajo elektronsko lupo, ki omogoča povečavo strani na ekranu. Na voljo je tudi programska oprema za povečavo računalniške slike, ki omogoči neodvisno delo študentom, ki raje uporabljajo elektronske medije. Nekateri študentje za branje raje uporabljajo povečevalno steklo. Izbor pripomočkov je odvisen od oblike izgube ali okvare vida ter delovnih metod, ki jih je študent osvojil tekom šolanja.

Več študentov si pri študiju občasno ali redno pomaga z zvočnimi posnetki. Ker tak način temelji izključno na poslušanju, zahteva dosti prakse, visok nivo koncentracije ter dober spomin. Pregledovanje zvočnih posnetkov je namreč dosti težje kot recimo listanje, kljub temu, da obstaja oprema, ki omogoča hitrejše predvajanje vsebine.

Brajeva pisava temelji na izbočenih vzorcih točk, ki predstavljajo črke. Moonje bolj enostavna, vendar je tudi manj uporabljena. Ne uporabljajo ju vsi slepi ljudje. Še posebej brajeva pisava zahteva precej časa, da se jo človek nauči ter zahteva dovolj občutljive blazinice na prstih, saj drugače ni mogoče razločiti razporeditve brajevih točk. Za vse tiste, ki se tega dobro naučijo predstavlja brajeva pisava enakovredno zamenjavo tiskanim besedilom.

Diagrami, tabele, in drugo slikovno gradivo je težje zapisati v brajevi pisavi. V nekaterih primerih je potrebno take informacije ustno ali pisno opisati. Nekatere diagrame ali slike lahko prilagodimo v tipne slike, kjer lahko študent s prsti otipa sliko. Najboljša rešitev je običajno odvisna od oblike vsakega posamičnega diagrama ali slike.

Nekateri študentje, bolj kot tehnične pripomočke, potrebujejo pomoč druge osebe ali kombinacijo obojega. Najpogosteje druga oseba lahko pomaga kot bralec, zapisovalec na predavanjih ter posebej določen zapisovalec na izpitih.

Nekateri študentje, ki imajo poleg težav z vidom tudi težave s sluhom, si pomagajo s slušnim aparatom. V kolikor to ne zadošča, si pomagajo z znakovnim sistemom, ki temelji na črkovanju s prsti na njihovo dlan. Poleg tega lahko uporabljajo še vse ostale omenjene pripomočke.

Tehnologija

Z napredovanjem tehnologije se možnosti za slepe in slabovidne študente izboljšujejo. Računalnik lahko informacije sintetizira v govor, izbira med velikostjo pisave ali tiska v brajevi pisavi. Računalnik lahko opremimo z brajevo vrstico, ki v brajevi pisavi prikaže vsebino na zaslonu. Tudi tipkovnice se lahko prilagodijo v brajeve tipkovnice.

Besedila se lahko skenirajo in se s pomočjo programske opreme, npr. Abby Fine Reader, pretvorijo ter shranijo v ustrezni digitalni obliki, v obliki besedila in ne slike. Dobro poznavanje raznih urejevalnikov besedil (recimo MS WORD) lahko zelo pripomorejo in olajšajo delo pri iskanju določenih delov besedil ali za dodajanje opomb.

Dandanes marsikdo uporablja programsko opremo za prepoznavanjegovora, ki omogoča narekovanje besedila računalniku. Prav tako večina uporabnikov brajeve pisave uporablja elektronske beležnice, kot je recimo Braille & Speak. Za več informacij o tehničnih pripomočkih se lahko obrnete na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Mobilnost

Večina slepih ali močno slabovidnih študentov bo potrebovala trening orientacije in mobilnosti v katerem se bodo seznanili z okolico in osvojili samostojno gibanje in orientacijo po lokacijah, ki jih potrebujejo. Za tovrstno pomoč se lahko obrnete na Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Nekateri študenti uporabljajo tudi psa vodnika, ki svojega lastnika spremlja povsod. Pes vodnik redno potrebuje dostop do vode ter posebej določeno površino za "pasji wc".

Spet drugi študentje uporabljajo belo palico s pomočjo katere se orientirajo v okolju. Palica bele barve nam pove, da je uporabnik slep, v primeru gluho slepega uporabnika pa je palica rdeče-bele barve.

Mobilnost je lahko še posebej velik izziv v primeru študija v tujini ali v primeru, ko ima študent terenske vaje.

Fizični dostop

Ljudje s težavami vida si običajno pomagajo pri orientaciji s poznavanjem prostora. Zaradi tega je pomembno, da poskrbimo, da v skupnih prostorih ter hodnikih ne puščamo ovir kot so na primer stoli, cvetlična korita, oglasni panji, itd na mestih, kjer jih običajno ni. Take ovire lahko vodijo do nesreče. Tistim, ki še imajo določen ostanek vida lahko zelo olajšamo orientacijo, če s kontrasti označimo vrata, držala, kljuke, stikala, stopnišča, itd. ter uporabljamo jasne in dovolj velike oznake in dobro osvetljenost.

Učne strategije

Kot pri vseh invalidnih študentih je pozitiven odnos ter sodelovanje osebja fakultete bistven del pri uspešnosti študenta. Navkljub taki pomoči in odnosu pa se bodo morali slepi in slabovidni študentje precej bolj potruditi kot ostali študentje, če bodo hoteli doseči svoje potenciale.

Nekaj nasvetov, ki dajejo splošne smernice za predavatelje

  • Pri podajanju informacij pazite, da ste jasni in razumljivi ter da vas vidijo vsi študentje. Navodila morajo biti jasna in natančna. Če nekomu, ki ne vidi, kam kažete rečete »tam čez« mu to prav nič ne pomaga. Ko enkrat študent dobi okvirno predstavo o prostoru je dosti bolje reči, na primer, »pri vratih«. V kolikor to ne pomaga, lahko vodite osebo do tistega mesta.
  • Osvetlitev je zelo pomembna za vse ljudi s težavami vida. Potrebe se razlikujejo. Bleščanje je ravno tako problematično kot temna senca. Že manjše prilagoditve, ki običajno niso drage, lahko precej pripomorejo, npr. menjava ene vrste žarnice za drugo. Ko govorite poskrbite, da ste na dobro osvetljenem mestu, obrnjeni proti študentom, vendar ne neposredno pred oknom, saj je tako vaš obraz v senci. Za posamične rešitve se pogovorite s študentom.
  • Slep in slabovidni študentje se za zbiranje informacij bolj zanašajo na svoj sluh. Zaradi tega je dobro poskrbeti da v ozadju ni hrupa. Prav tako je pomembno da govorimo razločno.
  • Če nekdo potrebuje gradivo v brajevi pisavi ali zvočnem posnetku, jim lahko zelo pomaga, če dobijo seznam potrebnih gradiv vnaprej. Prav tako jim pomaga če dobijo snov v točnem vrstnem redu ter točne oznake strani.
  • Natisnjene diagrame ter tekste je lažje urejati, če so jasni, preprosti ter na papirju, ki se ne blešči s kontrastnimi barvami. Najbolje je uporabljati črn tisk na belem papirju. Prav tako je enoten izgled na ne prepolni strani lahko v veliko pomoč.
  • Nekaterim študentom pomaga če si lahko posnamejo predavanje. Naj vas to ne prestraši, saj tak način marsikomu pomeni najbolj učinkovit način za predelavo snovi in idej.
  • Nekateri študentje uporabljajo za zbiranje informacij druga čutila. S pomočjo tipanja ali polaganja roke na roko predavatelja/tutorja lahko dobi nekdo dobro predstavo.
  • Večini bo zelo v pomoč, če se pred predavanjem, seminarjem ali drugo obliko skupinskega dela predstavite.
  • Ne postavljajte domnev, da bodo video ali projekcije na zidu neuporabne za slepe in slabovidne študente. Obrazložitev videnega je v veliko pomoč in vsak napisano besedilo je potrebno na glas prebrati. Če pride do novih besed jih je dobro črkovati.
  • Poskrbite za redne postanke med katerimi preverite, če so vas vsi razumeli ter če so vsi imeli dovolj časa predvsem za ogled vizualnih vsebin.
  • Nekaterim študentom lahko zelo olajšamo izpit če ga pripravimo v povečanem tisku, v elektronski obliki ali v brajevi pisavi. Prav tako je njim v veliko pomoč, če lahko izpolnijo izpit recimo na računalniku ali kot posnetek. V takem primeru je včasih potrebno poskrbeti za poseben prostor in dodaten čas.

Dodatna pomoč

Organizacije
Društvo študentov invalidov Slovenije
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana

Pojdi nazaj