Študenti z okvarami sluha

Ozadje

Na človekovo zmožnost, da dovolj jasno sliši za normalni vsakdan, lahko vpliva več dejavnikov. Nekateri ljudje se rodijo gluhi ali naglušni, drugi lahko delno ali popolnoma izgubijo sluh kasneje. Izguba sluha je lahko nenadna ali postopna in traja dalj časa. Večina ljudi s težavami sluha nekaj vseeno sliši, le manjši del jih je popolnoma gluhih.

Obstaja zelo pomembna razlika med ljudmi, ki so oglušeli, ko so že osvojili govor in tistimi, ki so izgubili sluh še preden so pričeli govoriti. Ljudje ki so oglušeli še preden so pričeli govoriti imajo večkrat hujše težave pri doseganju pravilnega govora in pisanja kot ostali. Razlog je v tem, da se jezik običajno učimo skozi poslušanje in govorjenje. Tako lahko imajo včasih slednji manj razvite govorne sposobnosti od vrstnikov. Marsikdo zaradi tega raje uporablja znakovni jezik. Marsikatera gluha in naglušna oseba ima zaradi tega težje razumljiv govor. Kako lahko mi razumemo njihov govor ali jezik, ni pokazatelj njihovega poznavanja jezika ali inteligence.

Vplivi na študij

Ker je sluh zelo pomemben dejavnik pri pridobivanju informacij, govor pa način na katerega večina ljudi komunicira, so gluhi in naglušni ljudje zelo hitro v slabšem položaju, ko se nahajajo v slišečem okolju, še posebej, ko gre za skupinske diskusije.

Komunikacija

Študent lahko uporablja govor, branje z ustnic, znakovni jezik, slušni aparat ali kombinacije le-tega. Različni študentje uporabljajo različne metode, kar je lahko odvisno od stopnje izgube sluha ter starosti pri kateri je sluh izgubil. Kot primer lahko navedemo, da naglušni ljudje, ali ti, ki so sluh izgubili kasneje v življenju, večkrat uporabljajo branje z ustnic, medtem ko so gluhi že od malega bolj nagnjeni k uporabi znakovnega jezika. Vendar to ni pravilo.

Večina gluhih in naglušnih zna do neke mere brati z ustnic. Za nekatere je to glavni način sporazumevanj z okolico. Branje z ustnic ni tako direkten proces, ker več glasov zgleda zelo podobno. Nekateri si pri tem pomagajo tudi s preostankom sluha. Vendar pa se morajo pri tem privaditi na vsakega posameznika posebej. Še posebno težavno je brati iz ustnic pri ljudeh, ki imajo brke, brado ali pa govorijo v kakem narečju. Branje iz ustnic zahteva visoko stopnjo koncentracije in je zato zelo utrujajoče, če traja dalj časa.

Nekateri ljudje uporabljajo tudi posebej usposobljene govorce, ki ji berejo iz ustnic v prostorih, kjer je oteženo običajno branje z ustnic. Tak govorec ponovi skoraj brez glasu povedno na način, ki olajša branje z stnic. Zelo dobro je, če tak govorec pozna snov, ki jo posreduje.

Marsikatera gluha oseba uporablja znakovni jezik. Slovenski znakovni jezik je jezik s svojo slovnico, besediščem in znaki. V primeru, da je to primarni način sporazumevanja, potrebuje gluha oseba tolmača za znakovni jezik, da lahko spremlja snov. Če študent ne govori, uporablja tolmača za prevajanje znakovnega jezika v govor.

Za tiste, ki so oglušeli pred kratkim, je manj verjetno, da bodo znakovni jezik obvladali popolnoma. V takih primerih je potrebno pričakovati, da se bo oseba morala naučiti branja z ustnic ali znakovnega jezika preden bo znala uspešno in učinkovito komunicirati.

Znakovni jezik je prav tako bogat kot govorjeni jezik in lahko z njim izrazimo iste pomene in kompleksne strukture. Vendar določenih strokovnih izrazov mogoče v znakovnem jeziku še ni. Zaradi tega morajo študent, tolmač in predavatelj občasno improvizirati.

Tolmačev za znakovni jezik primanjkuje, prav tako pa niso vsi usposobljeni za tolmačenje določenih visoko strokovnih izrazov. Zaradi tega ima marsikateri študent omejene možnosti komunikacije. Za nekatere študente bo zaradi pomanjkanja v posamezni visoki akademski stroki podkovanih tolmačev, potrebno poiskati še kako dodatno rešitev za zagotavljanje enakih možnosti pri študiju.

Marsikateri študent bi potreboval zapisovalca. Najbolje je, da je zapisovalec usposobljen v sami stroki, ki jo zapisuje, torej je iz podobne stroke diplomiral ali pa je absolvent te smeri. Zapisovanje za nekoga drugega zahteva določene priprave.

Nekateri študentje bodo želeli posneti predavanja, ki jim jih naknadno zapišejo. Nekateri celo posnamejo tolmača. Vendar pa video večkrat ni najbolj praktična rešitev za študenta pri učenju ali iskanju posamičnega dela predavanja.

Nekateri gluhi študentje, še posebej tisti, ki so gluhi od rojstva, lahko imajo težave s pisanim jezikom. Govorjene jezike se učimo predvsem s poslušanjem. Ker je ta del učenja pri gluhih in naglušnih izgubljen ali precej okrnjen, lahko povzroči v določenih primerih težave s slovnico, metaforami in daljšimi večstavčnimi strukturami. Sama slovnica slovenskega znakovnega jezika je drugačna in za gluhega študenta je pisanje v slovenskem jeziku v bistvu kot pisanje v tujem jeziku. To lahko povzroča težave pri predelavi študijskega gradiva ter pri pisnem preverjanju znanja ali pisanju nalog.

Večkrat se zgodi, da študent uporablja slušni aparat, kljub temu, da uporabljajo druge metode za komunikacijo. Slušni aparat ne omogoča sluha na primerljiv način kot recimo očala pripomorejo pri kratkovidnosti. Delujejo na principu ojačitve zvoka. Vendar to pomeni ojačitev vseh zvokov in šumov v okolici, kar zna biti problematično. Prav tako je s slušnim aparatom nemogoče določiti smer iz katere zvok prihaja. Za marsikoga je tak konstanten šum in zvoki iz slušnega aparata utrujajoč, je pa tudi koristen del komunikacijskih strategij.

Marsikateri gluh študent se med študijem počuti zelo izoliranega zaradi vseh težav s komunikacijo. Nekateri se zaradi tega raje vpišejo tja, kjer je že aktivnih nekaj drugih gluhih študentov.

Tehnologija

Za večino uporabnikov slušnega aparata je potrebna še kakšna dodatna oblika podpore pri predavanjih. Indukcijska zanka je ena od možnosti. Vendar nekateri študentje ugotavljajo, da so radijski pripomočki boljši, ker se jih da prilagoditi glede na stopnjo izgube sluha. Oboji delujejo na podobnem principu govorjenja v mikrofon. Signal se prenese na ojačevalec zvoka v prostoru ali ojačevalec, ki ga ima oseba obešenega okoli vratu, ta pa prenese signal na slušni aparat. Če imamo več govornikov lahko mikrofon uporabi vsak med njimi.

Indukcijske zanke so lahko vgrajene v prostor ali pa so prenosne in potrebujejo le vtičnico za elektriko. Pred uporabo je potrebno preveriti, če delujejo dobro. Radijski pripomočki so običajno prenosni. Radijski pripomočki morajo biti redno servisirani ter prilagojeni spremembam v sluhu, če do njih pride.

Nekateri naglušni študentje lahko celo uporabljajo telefon z ojačevalcem. Pri tem svoj slušni aparat nastavijo na funkcijo "T", večinoma pa uporabljajo SMS sporočila. Tisti, ki imajo težave s črkovanjem ali slovnico si lahko pomagajo s funkcijami pregleda črkovanja in slovnice pri urejevalnikih besedil. Prav tako lahko večina programov namesto zvočnih opozoril podaja vizualna.

Fizična dostopnost

Pri fizični dostopnosti je treba predvsem poudariti potrebo po vizualni signalizaciji požarnega ali drugega alarma v primeru nevarnosti ali obveščanje preko prenosnih telefonov ali pozivnikov.

Strategije učenja

Kot pri ostalih invalidnih študentih se tudi gluhi in naglušni študentje zanašajo na sodelovanje osebja fakultete na kateri študirajo. Navkljub podpori pa bodo morali gluhi študentje delati precej bolj kot njihovi vrstniki za doseganje svojih potencialov.

Nekaj nasvetov, ki dajejo splošne smernice za predavatelje

  • Vedno, ko govorite poskrbite, da ste obrnjeni proti študentu ter da govorite jasno. Poskusite govoriti v nekem umirjenem ritmu in ne kričite. Ne postavljajte ničesar pred svoj obraz, ker je vidnost le tega zelo pomembna za branje z ustnic. Mimika in kretnje lahko dajo dodatne poudarke na povedano, vendar le, če je vaš obraz dobro viden. Zato je bolje, da me govorom ne hodite okoli ter prenehate govoriti, ko ste obrnjeni stran od študentov, recimo, ko pišete na tablo.
  • Poskrbite za osvetljenost, ki omogoča dobro vidljivost obrazov. Ne stojte pred oknom ali lučjo, saj s tem vaš obraz ni dobro viden. Fluorescentna svetlobaje običajno dobra, saj zagotavlja enakomerno osvetljenost oz razpršenost svetlobe.
  • Če nekdo uporablja svoje oči, zato da vas "posluša" pri tem ne more pisati svojih zapiskov ali brati istočasno kot bere z ustnic ali gleda tolmača za znakovni jezik. V veliko pomoč so lahko vnaprej razdeljena pripravljena besedila ter projekcije.
  • V veliko pomoč so lahko vnaprej razdeljeni pripravljeni teksti in projekcije tudi tolmačem znakovnega jezika ali drugim pomočnikom za komuniciranje.
  • Podlage, stene ter oblačila polna vzorcev so lahko moteča za koncentracijo potrebno pri branju z ustnic, še posebej če predavanje traja več ur, zato se jim, če se le da raje izogibajte. Vendar pazite na kontraste kot je opisano v poglavju o slepih in slabovidnih študentih.
  • Akustika prostora je za tiste, ki nekaj še slišijo, zelo pomembna. Razni šumi v ozadju so lahko zelo moteči. Vprašajte študenta ali študentko, če niste prepričano glede motenj.
  • Delo v skupinah lahko predstavlja problem, saj gre običajno za več govornikov, ki se izmenjujejo, čemur pa je težko slediti z branjem z ustnic. Pri tem lahko pomaga podajanje mikrofona ali drugega predmeta, ki nakazuje kdo govori. V primeru, ko mikrofona ni, se lahko skupina dogovori za znak, ki označuje, da bo nekdo pričel govorit. Druga možnost je tudi ta, da lahko vodja skupine vsakič z roko pokaže na osebo, ki govori. Še vedno pa se je najbolje pogovoriti s študentom ali študentko kaj in kako.
  • Ko pride do novih strokovnih izrazov poskrbite, da so dobro razumljeni, tako pisno kot znakovno (če se uporablja), saj je težko brati nove neznane izraze z ustnic. Pomaga, če tak izraz napišete posebej na tablo. Preverite če ste razumljeni preden nadaljujete.
  • V kolikor kontekst ni poznan je težko brati z ustnic. Bolje kot je predavanje strukturirano, lažje je slediti. Prav tako lahko vnaprej pripravljen in razdeljen material zelo pomaga.
  • V primeru, da je do gluhote prišlo ob rojstvu ima tak študent ali študentka lahko težave s slovnico in besediščem v slovenskem jeziku, ki je v tem primeru drugi oziroma tuj jezik. V takem primeru zelo pomaga opis v kratkih jasnih stavkih, izogibanje žargonu, abstraktnim besedam, uporabi sopomenk ter kompleksnim strukturam kot je recimo dvojna negacija. Če ugotovite, da niste razumljeni ne ponavljajte istega stavka. Raje pomislite, kako razložiti isto idejo na drugačen način. Zapomnite si, da slovnične in pravopisne napake ne pomenijo, da nekdo ne razume snovi.
  • Gluhim in naglušnim študentom lahko pomaga, če sedijo blizu vas, ko govorite ali vodite razpravo. Ne glede na to, kje sedijo, je dobro poskrbeti, da vedo, da govorite. Lahko pomaga svetlobni ali kak drugi dogovorjeni signal.
  • Poskrbite, da imajo tolmači znakovnega jezika dovolj časa za tolmačenje. Predvsem v primeru razprave poskrbite, da je dovolj premorov. Prav tako poskrbite za premore na daljših predavanjih. Tolmačenje je zelo naporno delo.
  • Ko je prisoten tolmač znakovnega jezika pomnite, da govorite s študentom oziroma študentko in ne s tolmačem. Bodite obrnjeni proti študentu.
  • Pri terenskem delu je komunikacija lahko otežena. Dobro se je vnaprej pripraviti na to.
  • Gluhi od rojstva morda ne bodo razumeli vseh navodil in vprašanj na izpitih listih. Razmislite ali so vprašanja dovolj jasno postavljena in poskrbite za dodatno podporo tolmača pri razlagi. Prav tako morate poskrbeti, da bodo vse informacije in napotki, ki jih podate ustno na izpitu (recimo preostanek časa) prišli tudi do gluhih in naglušnih študentov.
  • V nekaterih primerih je bolje omogočiti izpit v znakovnem jeziku. To je potrebno temeljito premisliti in poskrbeti, da ostane standard na enakem nivoju, hkrati pa nihče ni v neenakopravnem položaju.

Dodatna pomoč

Organizacije
Društvo študentov invalidov Slovenije
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana
Center za sluh in govor Maribor
Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik

Pojdi nazaj