Študenti z kroničnimi ali dolgotrajnimi boleznimi

Ozadje

Imamo primere dolgotrajnih ter trajnih bolezni, ki lahko zelo vplivajo na študij. Nekaterim povzročijo fizične ali senzorične oblike invalidnosti. O takih vplivih govorijo druga poglavja. Spet drugačen primer so skrite težave, kot je recimo zelo spremenljiva kondicija. Obstaja precej takih na prvi pogled nevidnih bolezni kot so epilepsija, sladkorna bolezen, hemofilija, astma, HIV, bolezni srca, rak ter mnoge druge. Nekatere izmed teh so zelo spremenljive, druge spet stabilne, tretje so lahko napredujoče. Ni potrebno poznavati vsake med njimi, pomemben je predvsem vpliv na študij. V kolikor niste prepričani, kaj in kako pomagati je najbolje vprašati študenta ali študentko za bolj točne podatke. Izbranih je le nekaj bolezni, ki so bolj pogoste in so običajno napačno razumljene.

EPILEPSIJA je nevrološko stanje, definirano kot nagnjenost k določenim napadom. Napadi so simptom tega stanja in ne razlog zanj. Obstaja več vrst epileptičnih napadov, ki jih lahko na splošno opredelimo kot take, ki delujejo na celotnih možganih ali pa take ki delujejo le na določenem delu možganov. Večina ljudi si učinkovito pomaga z zdravili. V nekaterih primerih vpliva na epilepsijo stres.

Nekateri imajo napad ki traja le od 5 do 15 sekund. Pri njih običajno ne pride do upada mišičnega tonusa in tak napad mine brez, da bi okolica videla kaj več kot trenutno zasanjanost. To pomeni da pride do izgube dela informacij, kar povzroči težave v razumevanju celotnega predavanja.

V kolikor pride do hujšega napada, pride tudi do izgube zavesti. Pri tem lahko postavimo kako blazino pod glavo predvsem pa pazimo, da je oseba v stabilnem bočnem položaju za nezavestne, da ne pride do zadušitve. Ne poskušajte ji dajati česarkoli v usta ali ji kakorkoli preprečiti krče. V primerih lažjih napadov ne morete storiti kaj dosti, lahko le pomagate študentu ali študentki, da ne pade ter podate kako toplo besedo, ko se napad konča ter mu dovolite odmor, da si opomore. Marsikdo doživlja napade epilepsije le ponoči in podnevi nima težav s tem.

Epilepsija občutljiva na svetlobo, je redka oblika, ki jo povzročajo svetlobni bliski ali signali v določenem zaporedju. Nekateri med njimi so občutljivi na VDU zaslone.

DIABETES oziroma Sladkorno bolezen ima okoli 2% prebivalcev, ki ne proizvedejo dovolj inzulina za kontrolo količine sladkorja v krvi. Običajno so potrebne diete, vaje ter večkrat tudi vnos inzulina z injekcijo v telo. Pri nekaterih to pomeni spremembe v razpoloženju in zbranosti. V nekaterih primerih lahko pride do hujših zapletov kot je recimo slabovidnost.

V redkih primerih lahko pride tudi do težav zaradi prenizke količine sladkorja v krvi. V tem primeru postane oseba zaspana in zmedena, lahko pa tudi izgubi zavest. V takem primeru mora takoj dobiti kaj sladkega. V primeru izgube zavesti je potrebno poklicati medicinsko pomoč.

ASTMA je vedno bolj pogosta motnja vendar ni vedno tako huda, da bi imela večji vpliv na študij. Na astmo lahko vpliva stres, kvaliteta zraka ali celo nizka temperatura. V dnevih, ko pride do hujših težav z dihanjem lahko študent ali študentka študira doma. V vsakem primeru, predvsem pa za delo v laboratoriju ali delavnicah poskrbite, da bo prezračevanje dovolj kvalitetno.

MOTNJE, KI VPLIVAJO NA ZDRAVJE IN KONDICIJO so recimo hemofilija, kronična utrujenost, srpastocelična anemija, cistična fibroza in druge. V večini takih primerov je zdravje študenta oziroma študentke bolj ali manj stabilno, prihaja pa zaradi različnih razlogov (stres, določeni dogodki, itd.) do občasnih sprememb. V takem primeru je potreben počitek.

Vplivi na študij

Kako omenjene težave vplivajo na študij je odvisno od starosti, situacije in večkrat tudi stresa. Največkrat je oslabljena kondicija. To pa pomeni, da je večkrat potrebno uporabiti pripomočke, ki olajšajo delo, pravilno in enakomerno planirati obveznosti ter imeti možnost podaljšanja rokov. Če nekdo potrebuje redne počitke, je dobro, da poskrbimo za pomoč in podporo, da lažje ujame ostale študente s snovjo.

Običajno se take zadeve dogovorijo na začetku predavanj in rešitve zadostujejo do konca. V primeru progresivnih oblik, ko se stanje slabša ali spremenljivih oblik pa se potrebe spreminjajo in se je temu potrebno prilagoditi.

Študenti in študentke s takšnimi problemi sebe največkrat ne smatrajo za invalide.

Splošne strategije

V nekaterih primerih je potrebno poskrbeti za prostor, ki daje dovolj zasebnosti za jemanje zdravil, vključno z injekcijami. Spet v drugih primerih je potrebna soba za počitek, če študent oziroma študentka stanuje daleč od fakultete.

Za marsikoga bo zelo pomembna dieta in nekateri morajo imeti obroke ob določenih urah. Včasih bo za to potreben manjši hladilnik v prostoru za ohranjanje diete.

V zelo redkih primerih je dobro premisliti vse zdravstvene in varnostne ukrepe, da ne pride do večjih zapletov. Običajno imajo ljudje z dolgotrajnimi ali trajnimi boleznimi dokaj realističen pogled na svoje težave, vendar se je v določenih primerih (terensko ali laboratorijsko delo) dobro posebej pogovoriti o varnosti. V kolikor je potrebno, je najbolje, če sama oseba, ki ima te težave poduči sošolce ter predavatelje o osnovnih oblikah pomoči ter postopkih v primeru hujših težav

Tehnologija

Marsikateri študent bo želel učno snov študirati doma kolikor bo le mogoče, saj bo le tako lahko prihranil tudi nekaj energije za tista predavanja in vaje, ki se jih mora nujno udeležiti. Najverjetneje bodo lahko dobro izkoristili urejevalnike besedil (MS WORD) in svetovni splet za lažjo komunikacijo, tako z asistenti in predavatelji, kot s sošolci. Drugim pomaga, če se jim omogoči snemanje predavanja ali vsaj zapisovalca, ker sami ne zmorejo vsega zapisati. Nekaj je tudi takih, ki imajo epilepsijo občutljivo na svetlobo. Taki študentje potrebujejo poseben VDU zaslon ali vsaj poseben filter za zaslon.

Strategije učenja

Tako kot vsi invalidni študenti tudi v tem primeru lahko študenti z različnimi boleznimi dosti pridobijo s sodelovanjem z osebjem fakultet.

Nekaj nasvetov, ki dajejo splošne smernice za predavatelje

  • Stres v novih situacijah ali pritisk lahko močno vpliva na nekatere študente, recimo v primeru astme. Karkoli lahko storite, da se učenci počutijo bolj sproščene, pomaga. Že sama pomoč študentom, da se pripravijo na naloge ali za izpit.
  • Če študentu primanjkuje kondicije ali pa ima nanj stres močan vpliv, je lahko dobra rešitev v podaljšanju roka do katerega mora zadolžitve končati.
  • Fizično okolje tudi vpliva na počutje. Na primer prah ali dim lahko povzročita astmatičen napad. V nekaterih primerih je dobro razmisliti celo o zamenjavi prostora.
  • Za nekatere študente je lahko pisanje zapiskov zelo težko in utrujajoče, zato bi bilo bolje, če lahko predavanja posnamejo. Sicer privajanje na tak način lahko vzame nekaj časa, vendar pa je lahko za študenta to zelo koristno.
  • Študijska potovanja bi verjetno zahtevala malo razmisleka. Različno število obrokov hrane, počitka kot tudi dodaten stres zaradi potovanja lahko povzroči hude težave nekaterim študentom.
  • Izpit in drugi preizkusi lahko povzročijo dodaten stres, kar je lahko posebej obremenjujoče za študente, ki se hitreje utrudijo. Če dovolite študentu, da si med izpitom občasno odpočije (ali ima krajši prigrizek) brez da bi zaradi tega imel manj časa za samo opravljanje izpita, je lahko v veliko pomoč.
  • Nekaterim študentom lahko zelo pomaga, če imajo možnost opravljanja izpita doma ali v bolnišnici.

Dodatna pomoč

Organizacije
Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije
Zveza društev diabetikov Slovenije
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi
Zveza slovenskih društev za boj proti raku
Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo CVB
Društvo psoriatikov Slovenije
EVROPA DONNA - Slovensko združenje za boj proti raku dojk
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije
Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije
PKU Društvo Slovenije

Pojdi nazaj