Nekateri gibalno ovirani študentje ne zmorejo enakih fizičnih naporov kot ostali. Sem štejemo ljudi, ki imajo težave z gibanjem, na primer, s težavo uporabljajo roke ali prste, so zrasli le do določene meje ali
imajo težave s hojo.

Beri naprej ... Študenti z gibalnimi težavami

Ljudje se lahko rodijo z okvaro vida ali pa se jim vid poslabša tekom življenja. Nekateri imajo le manjše težave in lahko s pomočjo pravih očal, leč ali celo z operativnim posegom vidijo relativno dobro.

Beri naprej ... Študenti z okvarami vida

Na človekovo zmožnost, da dovolj jasno sliši za normalni vsakdan, lahko vpliva več dejavnikov. Nekateri ljudje se rodijo gluhi ali naglušni, drugi lahko delno ali popolnoma izgubijo sluh kasneje. Izguba sluha je lahko nenadna ali postopna in traja dalj časa. Večina ljudi s težavami sluha nekaj vseeno sliši, le manjši del jih je popolnoma gluhih.

Beri naprej ... Študenti z okvarami sluha

Nekateri študentje imajo težave pri govornem izražanju. To lahko pomeni, da nekdo ne more izraziti določenih zvokov in glasov ali pa ne more svojih misli artikulirati v povedanih ali napisanih stavkih. Spet drugi so lahko zelo spretni pri govoru o konkretnih zadevah vendar pa imajo probleme z abstraktnim mišljenjem.

Beri naprej ... Študenti z govorno jezikovnimi težavami

Imamo primere dolgotrajnih ter trajnih bolezni, ki lahko zelo vplivajo na študij. Nekaterim povzročijo fizične ali senzorične oblike invalidnosti. O takih vplivih govorijo druga poglavja. Spet drugačen primer so skrite težave, kot je recimo zelo spremenljiva kondicija. Obstaja precej takih na prvi pogled nevidnih bolezni kot so epilepsija, sladkorna bolezen, hemofilija, astma, HIV, bolezni srca, rak ter mnoge druge. Nekatere izmed teh so zelo spremenljive, druge spet stabilne, tretje so lahko napredujoče. Ni potrebno poznavati vsake med njimi, pomemben je predvsem vpliv na študij. V kolikor niste prepričani, kaj in kako pomagati je najbolje vprašati študenta ali študentko za bolj točne podatke. Izbranih je le nekaj bolezni, ki so bolj pogoste in so običajno napačno razumljene.

Beri naprej ... Študenti z kroničnimi ali dolgotrajnimi boleznimi

Nekateri ljudje imajo težave z razvijanjem ter uporabo določenih spretnosti in to opisujemo kot specifične učne težave. Najbolj pogost primer je disleksija. Pri disleksiji gre za težave pri branju ali pisanju, vključujoč črkovanje ter strukturo stavka. Težavam pri delu s števili pravimo diskalkulija ter težavam s sledenjem določenih sledečih si korakov dispraksija. Te težave ne vplivajo na splošno akademsko sposobnost, lahko pa učenje zelo otežijo.

Beri naprej ... Študenti z specifičnimi učnimi težavami

Vsak človek izkusi trenutke obupa in stresa, vendar pa so reakcije nekaterih dojete kot neprimerne in nesprejemljive. Simptomi se lahko kažejo v utesnjenosti, depresiji, oteženi percepciji, spremembah v počutju, obsesijah, fobijah, spremembah v obnašanju ter celo samomorilnosti. Anoreksija ter bulimija nevroza sta med mladimi vedno bolj pogosti obliki.

Beri naprej ... Študenti z težavami v duševnem zdravju

Tako avtizem kot sorodni aspergerjev sindrom sta stanji, ki sta prepoznavni šele v zadnjih desetletjih. Obstaja nekaj različnih tez glede vzrokov, diagnoz in podpore. Mnogo ljudi z avtizmom ima poleg tega še kako drugo učno težavo in je zaradi tega verjetnost, da se bodo vpisali na študij še malo manjša. Po drugi strani pa imajo ljudje z aspergerjevim sindromom podobne intelektualne zmožnosti kot ostali ljudje, le da zaradi drugih lastnosti ostaja višje in visoko izobraževanje manj dostopno za njih.

Beri naprej ... Študenti z avtizmom in aspergerjevim sindromom