2012

Praksa na društvu

od Strokovna služba

Preberite kako poteka praksa na društvu v okviru programa "Aktiven po študiju".

Vabilo

od Strokovna služba

Ob 15. obletnici Društva študentov invalidov Slovenije in ustanovitvi Zavoda OdtiZ

 

…še ZADNJIČ za Vas!

 

Multimedijski projekt članov Društva študentov invalidov Slovenije 

pod vodstvom igralke Maje Martine Merljak in režiserja Branka Djurića Djura

 

 

Branko Djurić Djuro: »Stand up, pravzaprav »sit down« komedija!«

 

»VSE KAR STE ŽELELI VEDETI O NAS, PA NISTE NIKOLI VPRAŠALI«

 

 

v četrtek, 18. oktobra 2012 ob 19. uri,

v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma

 

***

Ker ni meja.

Ker ljudi naše zgodbe zanimajo, navdušujejo in zabavajo.

Ter obenem presunejo.

Ker smo dobri v tem, kar počnemo – (tudi) v igri.

In tudi zato, ker imajo naše zgodbe sijajen, naklonjen odziv.

 

***

Vstopnice lahko kupite na blagajni Cankarjevega doma

ter na prodajnih mestih EVENTIMA.

 

(cena vstopnice 10€)

 

***

Vaši igralci J

So izdelki Apple primerni za slepe in slabovidne osebe?

od Strokovna služba

So izdelki Apple primerni za slepe in slabovidne osebe?

Odgovor na zgoraj navedeno vprašanje bova poskušala podati v naslednjih vrsticah. Po nekaj dnevnem preizkušanju prenosnega računalnika MacBook Air in tabličnega računalnika Apple iPad, meniva, da sva spoznala vse najpomembnejše možnosti obeh naprav, ki so uporabne za ljudi z okvaro vida, pa naj bo to slepih ali slabovidnih oseb. V nadaljevanju opažanja na kratko tudi predstavljava.

Apple iPad je v osnovi možno upravljati le preko zaslona na dotik, kar pa ne pomeni, da za slepe in slabovidne osebe ni uporaben. Na vseh tabličnih računalnikih Apple iPad teče operacijski sistem iOS, kateri že v osnovi vsebuje funkcijo govora in povečave na zaslonu. Funkciji lahko uporabljamo istočasno ali posamezno, odvisno od naših potreb. Slepim npr. funkcija Zoom kaj veliko ne koristi, zato lahko uporabljajo le funkcijo VoiceOver. To je t.i. bralnik zaslonske slike. Najbolj znan med »bralniki zaslonske slike« je prav gotovo program Jaws, ki teče na vseh računalnikih z OS Windows in ga uporablja večina slepih.

Prvi zagon programa VoiceOver mora slepemu opraviti nekdo drug, ko pa program enkrat teče, ga tudi po ponovnem zagonu naprave ni potrebno ponovno vključiti, kar pomeni, da slepi lahko napravo brezskrbno uporablja vse dokler programa fizično ne izključi sam. V programu se da nastaviti hitrost govora, glas katerega želimo poslušati (med drugim tudi spol), katere informacije želimo slišati ipd. Omeniti velja, da je glas zelo čist in predvsem razločen.

Program deluje nekako takole: ko s prstom drsimo po zaslonu, nam preko govora daje povratno informacijo kje se nahajamo oz. katera ikona, tipka na virtualni tipkovnici, povezava na spletni strani ipd. se nahaja pod našim prstom. Ko se določenega mesta dva krat hitro dotaknemo, se nam odpre želena funkcija oziroma aplikacija.  Če je na neki strani več informacij, kot nam jih zaslon lahko prikaže, premik navzdol ali navzgor izvedemo s istočasnim drsenjem treh prstov, saj t.i. »slide« z enim prstom kot je to klasično na zaslonih na dotik, tukaj pač ne deluje. Funkcija je že uporabljena za, kot je opisano zgoraj, pregled kaj se na določeni strani nahaja.

Virtualna tipkovnica deluje povsem identično kot ostale stvari. Ko drsimo po zaslonu, nam naprava preko govora daje povratno informacijo o tem na kateri črki se nahajamo. Ko se želene črke dotaknemo dva krat zapored, se dejansko tudi izpiše. Ob prvem dotiku se pojavi tudi zvok, ki je ob drugem dotiku nekoliko »višji«.

Uporaba spletnega brskalnika je malce bolj zapletena. Funkcionalnost ni sporna, težava običajno nastane pri precej majhnih ikonah v brskalniku ali povezavah, ki nam jih prikaže neka spletna stran. Slepi lahko s prstom hitro zgreši določeno želeno ikono ali povezavo.. Seveda se tudi na te stvari da navaditi, z večkratno uporabo se da »naučiti«, kje približno se nekaj nahaja (tukaj imava v mislih predvsem bližnjice v brskalniku, npr. pomik na prejšnjo stran, okence za novo iskanje oz. vpis spletne strani ipd.).

Funkcija Zoom, kot je navedeno že na začetku članka, deluje podobno kot razni »povečevalniki zaslonske slike«. Kot pri vseh takšnih programih si tudi tukaj lahko prilagodimo želeno povečavo. Kar je pohvalno pa je, da s hitrim dotikom dveh prstov povečavo deaktiviramo, ko jo ponovno potrebujemo pa jo ponovno aktiviramo z enakim ukazom. Premik po zaslonu deluje z istočasnim dotikom treh prstov.  Funkcija deluje kjerkoli želimo in tako lahko vse stvari tudi kljub slabovidnosti upravljamo kot ostali.

 

Omeniti velja seveda tudi funkcionalnost Applovih naprav s pomočjo Braillovih vrstic, katere slepi v veliki večini uporabljajo pri upravljanju računalnikov. Podporo zanje nudijo praktično vse applove naprave, tudi npr. iPad in iPhone. Priklop oz. uporaba je mogoča preko povezave Bluetooth.

 

Obe zgoraj opisani funkciji so pri Applu vgradili tudi v OSX, ki poganja njihove prenosne in stacionarne računalnike. Zadetek v polno bi lahko rekli, saj je takšne namenske programe pri konkurenci potrebno dokupiti, cene pa niso ravno nizke. Applova funkcionalnost pri teh programih ni vprašljiva, imajo praktično vse kar slepi in slabovidni potrebujemo. Delovanje je izjemno tekoče, kar uporabniško izkušnjo naredi še popolnejšo. VoiceOver in Zoom za računalnike sta praktično identična kot v iOS, le da njuno upravljanje poteka preko tipkovnice in,za slabovidne tudi miške, če to seveda želimo.

Največje presenečenje in navdušenje naju je pričakalo takoj ob priklopu Braillove vrstice, saj je le-ta delovala brez kakršnihkoli dodatnih namestitev gonilnikov.. Vse kar je bilo potrebno je bila vključitev programa VoiceOver in fizični priklop vrstice v računalnik. To je gotovo Applov plus v primerjavi s konkurenco. Seveda je podpora za kakšne starejše modele Braillovih vrstic vprašljiva, novejše pa imajo podporo več ali manj zagotovljeno. Kot je to potrebno narediti tudi npr. v programu Jaws, je tudi tukaj potrebno poiskati pravo kodno tabelo katera nam na vrstici prikaže bolj znane znake. Slovenskega jezika OS X namreč ne podpira, zato so tudi braillovi znaki na vrstici, razumljivo, ameriški. Novo okolje in nova uporabniška izkušnja bi lahko rekli, kar se tiče Applovega operacijskega sitema. Vse skupaj je seveda zgrajeno na drugačni osnovi z drugačnimi bližnjicami preko tipkovnice kot smo sicer vajeni v konkurenčnem okolju Windows. Kot za vse nove stvari, je tudi za to potreben čas, da se privadimo oz. bolje rečeno, naučimo novih ukazov. Uporaba bralnika zaslonske slike je identična uporabi z programi npr. v programskem okolju Windows. Uporaba Zoom funkcije pa se nekoliko razlikuje, ne po uporabi temveč po vizualni sliki. Ni namreč t.i. »kockastega zaslona«, predvsem ne v takšni meri kot je to pri praktično vseh temu namenjenih programih v drugih okoljih. O podrobnejšem delovanju programov ne bi izgubljali besed saj je delovanje teh namenskih programov praktično enaka tistemu kar slepi in slabovidni poznamo in v večini uporabljamo v drugih okoljih.

 

Če vas zgoraj navedeno ni prepričalo, vas pozivava, da se odpravite v eno izmed Applovih trgovin po Sloveniji in zadeve na licu mesta preizkusite in o uporabnosti presodite sami. Dejstvo je, da se zaslon na dotik da ukrotiti tudi če nanj ne vidiš, računalnik pa je moč uporabljati takoj, ko ga prinesete iz trgovine, brez kakršnihkoli dodatnih nakupov namenskih programov. Cene so res da nekoliko višje, a ko začnemo razmišljati, da moramo pri konkurenci programe dokupiti, se lahko kaj hitro znajdemo v skušnjavi. S spoznanjem, da nekdo to ponuja že v osnovni različici OS-a, smo slepi in slabovidni prav gotovo dobili širšo ponudbo oz. več možnosti pri nakupu novega računalnika.

IPad je uporaben tudi za kakšne hitre zapiske, branje elektronskih knjig in morda kakšno brskanje po spletu ali poslušanje glasbe, ko nam je dolgčas. Glede na to, da ima enako podporo kot iPad tudi Applov iPhone, tudi odločitev zanj prav gotovo ne bi bila napačna. Slepi s telefonom na dotik v roki, je pred nekaj leti bilo skoraj nepredstavljivo, danes je to realno dosegljivo. iPhone premore tudi asistentko »SIRI«, ki nam rade volje po našem glasovnem ukazu, nastavi alarm, poda kakšen manj zapleten odgovor na vprašanje npr. vremenske razmere ipd. Zaenkrat Applove naprave še ne podpirajo slovenskega jezika, kar je mogoče vzrok, da se nekdo za nakup ne odloči. V bodoče bo gotovo prišlo tudi to.

 

Zahvala gre predvsem Juretu Jerebicu, ki je manjši skupini slepih, v dveh večerih, nazorno predstavil Applove izdelke in funkcije ter podjetju iSpot, ki nama je velikodušno Applov iPad in MacBook Air brezplačno posodilo na test za nekaj dni, da sva lahko izkusila zgoraj opisano.

 

 

Avtorja:

Sanja Kos in Boštjan Bratušek

Mladinska izmenjava

od Strokovna služba

Mladinska izmenjava: Visibility for the youth exchange, ki bo v Belgiji v juliju, ki se je bodo udeležili nekateri naši člani. Več informacij dobite tukaj.